Kot je v Bruslju pojasnila tiskovna predstavnica evropskega komisarja za trgovino Pascala Lamyja, imajo članice EU in evropska industrija sedaj 60 dni časa za oddajo pripomb, nato pa bo komisija pripravila dokončno listo izdelkov in jo po dokončni potrditvi s strani vlad Unije predložila WTO. Kot je še dodala, komisija roka za začetek izvajanja sankcij ne namerava postaviti, bo pa spremljala odzive Washingtona. Sicer naj bi obstajali pozitivni znaki, da bo ameriški predsednik George Bush sprejel potrebne ukrepe za uskladitev zakonodaje s pravili WTO, ustrezen predlog pa naj bi administracija že predložila kongresu.
Seznam izdelkov, ki jih utegnejo doleteti sankcije
Seznam vključuje številne ameriške kmetijske proizvode, kozmetiko, usnje, les, keramiko, steklo, dragulje, stroje, knjige, časopise in celo jedrske reaktorje ter dele za vesoljske ladje. Po besedah tiskovne predstavnice ti ne presegajo 20 odstotkov ameriškega uvoza v Unijo, saj komisija s tem ne želi kaznovati gospodarskih akterjev na notranjem trgu. Da bi povečal pritisk na Washington, je Bruselj uvrstil tudi politično občutljive kmetijske izdelke; sončnična semena, pa tudi železo in jeklarske izdelki. Slednji so sicer že jabolko posebnega spora med unijo in ZDA, ki bo epilog prav tako dobil pred WTO. Sicer lahko petnajsterica na podlagi razsodbe WTO na ameriške izdelke po lastni izbiri uvede tudi do 100-odstotne davke, vendar le v okviru trgovinske menjave med EU in ZDA v višini štirih milijard dolarjev.
Ob tem še ni gotovo, ali bo EU dejansko uvedla sankcije; strokovnjaki namreč menijo, da bo petnajsterica seznam raje izkoristila kot adut v pogajanjih, s katerim namerava Washington pripraviti do hitre spremembe sporne zakonodaje. Analitiki tudi ocenjujejo, da bi lahko morebitni povračilni ukrepi pomembno vplivali na trgovino med EU in ZDA, zato pričakujejo, da bosta strani zaradi škode, ki bi jo utegnile sankcije povzročiti v trgovinski menjavi - najbolj naj bi bile prizadete velike ameriške korporacije, kot sta Microsoft ali Boeing - skušali doseči kompromisno rešitev.
Trgovinski spor o izvoznih subvencijah za ameriška podjetja ima 30-letno zgodovino, v kateri je WTO ves čas pritrjevala EU - ta je trdila, da so izvozni predpisi, skladno s katerimi so ameriška izvozna podjetja upravičena do velikih davčnih olajšav, neskladni s pravili organizacije.
