V svojem šestem letnem Poročilu o strateškem predvidevanju Komisija ugotavlja, da se globalni red močno maje in da Evropska unija ne more več računati na zanesljive dobave surovin iz tretjih držav, ki so ključne za nizkoogljično energetsko tehnologijo, poroča Politico.
Kovine, kot so litij, baker, nikelj in redke zemlje, so nujne za zeleno preobrazbo in električna vozila, v EU se jih izkoplje zelo malo. Bruselj zato opozarja, da bi lahko države z bogatimi zalogami združile moči in začele manipulirati s cenami, podobno kot to počne Organizacija držav izvoznic nafte (OPEC) s ponudbo nafte.
Omejen dostop do ključnih materialov lahko resno ogrozi strateško avtonomijo EU in prehod na čisto energijo, je po poročanju Politico dejala Komisija.
Čeprav se zdi rudarjenje na Luni težko predstavljivo, ga številne vladne agencije že obravnavajo kot realno možnost, vključno z ameriško vladno agencijo NASA in japonsko agencijo JAXA. V EU pa si je posebno vlogo zagotovil Luksemburg, ki želi postati evropsko središče za vesoljsko rudarjenje. Luno in asteroide bi izkoriščali z roboti, saj so bogati s kovinami, kot so titan, aluminij, mangan, pa tudi z zlatom in platinastimi kovinami.
Evropska komisija je letos poleti objavila tudi svojo Vizijo vesoljske ekonomije, v kateri ocenjuje, da bi vrednost vesoljskih virov med letoma 2018 in 2045 lahko dosegla 170 milijard evrov, piše Politico.
Povpraševanje po kritičnih surovinah eksponentno narašča. Po nekaterih ocenah bo treba v naslednjih 25 letih pridobiti toliko bakra, kot ga je človeštvo izkopalo v vsej zgodovini, da bi dosegli cilje pariškega podnebnega sporazuma. Povpraševanje po litiju, ključnem za baterije električnih vozil, bo do leta 2030 v EU dvanajstkrat večje kot leta 2020, do leta 2050 pa kar enaindvajsetkrat večje. EU pa danes litija sploh ne izkopava.
Zaradi majhne, gosto poseljene kopenske površine EU, sorazmerno močnega varstva okolja in aktivne civilne družbe je razvoj rudnikov težaven, tudi če so viri odkriti. Kot poroča Politico, ljudje ne marajo imeti rudnikov na svojem dvorišču, kot je pokazal neuspeli poskus rudarskega velikana Rio Tinto, da bi odprl rudnik litija v Srbiji. EU je prav tako zaostala pri vzpostavljanju dobavnih verig kritičnih surovin in rafinerijskih zmogljivosti.
Ob vsem tem pa Kitajska krepi svoj monopol, rafinira namreč 40 odstotkov svetovnega bakra, 60 odstotkov svetovnega litija, 70 odstotkov kobalta in skoraj vse grafitne zaloge.
EU skoraj 100 odstotkov redkih zemelj uvaža iz Kitajske, kar pomeni veliko ranljivost in tveganje za motnje v oskrbi, so v Centru Jacquesa Delorsa zasledili v lanskem poročilu.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.