EU v zimo vstopa z najnižjimi zalogami plina doslej

Fatih Birol, vodja Mednarodne agencije za energijo (IEA), je ob robu mednarodne konference v Berlinu v pogovoru za Al Jazeero dejal, da so zaradi motenj v oskrbi z energijo v Hormuški ožini prizadete vse regije, Evropa pa je še posebej ranljiva in se bo v prihodnjih mesecih verjetno soočila z naraščajočimi stroški utekočinjenega zemeljskega plina, tudi če se danes v Perzijski zaliv vrne mir. "Najboljši dan za premirje bi bil včeraj," je dejal.

"Evropske države imajo pred zimo običajno precejšnje zaloge plina, zaloge, s katerimi vstopamo v letošnjo zimo, pa so precej manjše od zgodovinskih povprečij," je priznal in dodal, da evropski trg plina tekmuje z azijskimi državami, ki so od Bližnjega vzhoda še bolj odvisne.

Analitiki opozarjajo, da so skladišča zemeljskega plina Evropske unije napolnjena le 72-odstotno, kar je manj od običajnih 90 odstotkov. Takšen primanjkljaj je po njihovih ocenah enak energiji, potrebni za napajanje 10 do 12 milijonov domov.

"Menim, da bi lahko v primeru ostre zime v Evropi prišlo do višjih cen zemeljskega plina," je dejal Birol in dodal, da k negotovosti prispeva tudi vse bolj politična narava energetike. "Za Evropo to leto, pa tudi prihodnje leto, ne bo lahko."

Ministri EU za energetiko naj bi tako trenutno resno razmišljali, ali naj gospodinjstva in podjetja pozovejo k omejevanju porabe plina.

A do zapletov ni prišlo nepričakovano, je za Al Jazeero poudaril Birol, napetosti v alternativni pomorski poti skozi ožino Bab al-Mandeb pa so razmere le še poslabšale. "Svetovni voditelji – kako pravzaprav razmišljajo? Res sem razočaran, da niso sprejeli potrebnih ukrepov. Zdaj se vsem mudi s tem, države na Bližnjem vzhodu gradijo nove naftovode in plinovode oziroma širijo tiste, ki se izognejo Hormuški ožini ... a po mojem mnenju bi bilo treba te korake sprejeti že veliko prej."

Evropska unija se ob zastarelih rafinerijah, ki so v zadnjih letih predelale manj surove nafte, sooča tudi s pomanjkanjem uvoženih naftnih derivatov, kot je dizelsko gorivo, ki poganja tovorni promet, kmetijstvo in industrijo v povezavi. K hudemu pomanjkanju prispevajo tudi ukrajinski napadi na ruske rafinerije – dobava iz Rusije je namreč upadla za približno tretjino.

IEA je sicer že leta opozarjala, da je Evropa preveč odvisna od ruskih energentov. Ko je Rusija napadla Ukrajino, so se njihova opozorila uresničila, saj je Moskva kot povračilni ukrep na sankcije prekinila dobavo plina.

"Ne glede na to, kaj se bo zgodilo zdaj, bodo posledice vojne občutne še mesece," je poudaril Birol, vojna pa bo nepovratno spremenila način, kako se energenti pretakajo po svetu. Prav tako vojna spreminja evropsko politiko, je opozoril, saj je Rusija plin uporabila kot orožje, populistične stranke – od Francije do Nemčije – pa izkoriščajo jezo javnosti in vladajoče politične strukture prikazujejo kot nesposobne.

"Še nikoli nisem videl, da bi bila temna senca geopolitike tako prevladujoča v energetskem sektorju. Svet je šel skozi številna težka obdobja, a to je najhujše v smislu geopolitike, ki narekuje pravila igre v energetiki. Energetika trenutno ne velja za posel, temveč za politični vzvod. Kot človeka iz energetskega sektorja me to izjemno skrbi."

Ko so se države skupine G7 marca dogovorile, da bodo iz svojih strateških rezerv sprostile 400 milijonov sodov surove nafte in dizelskega goriva, je prav Birol usklajeval dobavo teh zalog na svetovne trge – to je bilo že tretjič po začetku ruske invazije na Ukrajino leta 2022.

EU ima še vedno na voljo približno 80 odstotkov svojih zalog za nujne primere, Birol pa upa, da mu ne bo treba odrediti še četrte sprostitve teh zalog. Svetovna oskrba ne bo več prenesla novih pretresov, je opozoril za Al Jazeero.

"Resnično upam, da bosta obe ožini kmalu brezpogojno odprti; v nasprotnem primeru v energetskem svetu nimamo več veliko manevrskega prostora, s katerim bi lahko cene ohranili na trenutni ravni," je sklenil.

Strokovnjaki ob tem opozarjajo, da imajo tudi rezerve za nujne primere omejeno uporabo in bi po nekaterih ocenah pokrile le nekaj mesecev.