Po navedbah The Guardian nova trgovinska ureditev med Evropsko unijo in ZDA prinaša niz kompromisov, katerih dolgoročne posledice bodo vidne šele čez čas. Ključna točka dogovora je uvedba 15-odstotnih carin na večino evropskih izdelkov, med drugim tudi na avtomobile, polprevodnike in farmacevtske proizvode. Ta ukrep je precej manj strog od predhodno predlaganih 30- ali celo 50-odstotnih carin, ki jih je ZDA sprva napovedovala, vendar še vedno predstavlja resen udarec za številne evropske izvoznike.
Dogovor sicer določa, da bodo določeni sektorji izvzeti iz teh tarif. Takšni sektorji so letalska industrija, kemikalije, oprema za proizvodnjo čipov in nekateri kmetijski proizvodi. Poleg tega ostajajo carine na jeklo in aluminij na ravni 50 %, čeprav naj bi jih morda pozneje nadomestil kvotni sistem, poroča The Guardian.
Morda še bolj kot carine pa je presenetil obseg evropskih koncesij v obliki investicijskih zavez. EU se je obvezala, da bo v naslednjih petih letih kupila za 640 milijard evrov ameriške energije in polprevodnikov ter dodatno investirala še 512 milijard evrov v ameriško gospodarstvo, vključno z obrambno in visokotehnološko industrijo.
Trgi so na novico reagirali pozitivno, evro je poskočil in dosegel najvišjo raven v letu dni. Analitiki za Reuters menijo, da dogovor prinaša večjo stabilnost in predvidljivost, kar podjetja in vlagatelji vsekakor cenijo. Vendar pa ni vse pozitivno: mnogi opozarjajo, da je dogovor izrazito neuravnotežen.
Nekdanji trgovinski pogajalec EU John Clarke je za BBC povedal: "EU je bila v šibkejšem položaju. Ni imela izbire. Trump ni nameraval popustiti in se je zadovoljil s 15 %, zato je to, odkrito povedano, slab dan za mednarodno trgovino. Lahko pa bi bilo še huje." Maja so evropski voditelji trgovinski sporazum med Združenim kraljestvom in ZDA, kjer so sprejeli 10-odstotne tarife, označili za slab, dodaja The Guardian.
Kritiki so za Reuters poudarili, da bodo 15-odstotne carine povzročile višje stroške za evropska podjetja in zmanjšale njihovo konkurenčnost na ameriškem trgu. Nekateri komentatorji so šli še dlje in ocenili, da je EU v pogajanjih preprosto izgubila, saj je sprejela dogovor, ki se ji zdi zgolj najmanj slaba rešitev. Prashant Newnaha, višji strateg za obrestne meritve v azijsko-pacifiški regiji za TD Securities v Singapurju, je povedal: "To ni pogajanje, to je umetnost sklepanja dogovorov. Velika zmaga za ZDA."
Dodaten razlog za previdnost je dejstvo, da gre za okvirni dogovor, ki še ni povsem zaključen. Nekatera ključna vprašanja, kot so ureditev farmacevtskega sektorja ali podrobnosti glede investicij, ostajajo odprta. To pomeni, da bo EU morala še naprej pazljivo krmariti med notranjimi interesi držav članic in zahtevami svojih največjih zunanjetrgovinskih partnerjev, opozarja Reuters.
Na koncu ostaja vtis, da je EU sprejela ta dogovor predvsem zato, da bi se izognila slabšemu scenariju, torej popolni eskalaciji trgovinske vojne, ocenjujejo tuji mediji. Čeprav dogovor omogoča nadaljnji tok blaga in kapitala med dvema največjima gospodarstvoma sveta, ostaja grenak priokus glede njegove enakopravnosti. V prihodnje bo ključnega pomena, ali bo EU sposobna izkoristiti pozitivne vidike dogovora ter hkrati zmanjšati škodljive posledice za svoje gospodarstvo, predvsem za izvozno usmerjene industrije.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.