Evro ideja je obstajala že več kot dvajset let, ko je gospodarska kriza v 70. letih vodila k prvim načrtom o skupni valuti. Tako sta leta 1978 na zasedanju Evropskega sveta v Bremnu francoski predsednik d'Estaing in nemški kancler Schmidt predlagala uvedbo enotnega monetarnega sistema. Odločitev o njegovi izgradnji so sprejeli enajst let pozneje na zasedanju v Madridu.
Projekt skupnega evropskega denarja je odločilno spodbudo dobil na maastrichski konferenci decembra 1991, kjer so se sporazumeli tudi o merilih za vstop v denarno unijo. O imenu za prihodnjo skupno evropsko valuto so se dogovorili na srečanju v Madridu decembra 1995, določili pa so tudi vse roke za njegovo vpeljavo.
Junija 1998 je bila v Frankfurtu ustanovljena Evropska centralna banka. 1. januarja 1999 je evro nasledil EKU, košarico 12-ih valut iz evroobmočja, in postal knjižni denar. Uporabljale so ga banke, menjalnice in borze. Od prvega januarja pa med 300 milijoni prebivalcev evrodežele kroži nekaj več kot 14 milijard bankovcev in okoli 50 milijard kovancev.
Romano Prodi, predsednik Evropske komisije, je dejal, da evro ne bo pripomogel samo h gospodarski stabilnosti, temveč je že simbol evropske identitete.
Evro je sicer od svoje knjigovodske uvedbe v primerjavi z dolarjem izgubil več kot četrtino vrednosti, po mnenju nekaterih analitikov pa mu bo uvedba bankovcev in kovancev dala nov zagon.
V Evropski uniji so sedaj v veljavi štiri valute. Poleg evra so tu še funti in krone, ki so jih obdržali Britanci, Švedi in Danci. Slednji so se proti evru izrekli na dveh referendumih. Evroskeptiki ostajajo glasni tudi v Veliki Britaniji, čeprav je vlada precej spremenila odklonilni odnos do nove valute.
Kot uradno plačilno sredstvo pa so evro uvedli tudi zunaj meja Evropske unije, na Kosovu in v Črni gori. Nova evropska valuta je zamenjala od leta 1999 vpeljano nemško marko. Številne namreč skrbi, da bodo neinformirani prebivalci odročnih območij ostali brez življenjskih prihrankov, saj se bo nemška marka 1. marca, tako kot drugih enajst valut, zapisala v zgodovino, bankovce nekdaj tudi med Slovenci najbolj priljubljenega tujega plačilnega sredstva pa bodo spremenili v gnojilo.
