Evropska valuta ima trenutno 15 različnih obrazov, saj je prav toliko različnih setov evro kovancev. Na njih pa se pojavljajo motivi, ki predstavljajo posamezne države. Še najmanj dileme o tem, kaj bodo na svoje kovance natisnile, so imele evropske monarhije, na primer Belgija, Nizozemska in druge, kjer kovance krasi podoba vladarja. Tudi Irska je med državami, ki ima na kovancih le en motiv, Irsko harfo.

Nekatere države, med njimi tudi sosednji Italija in Avstrija, pa imajo na vsakem kovancu drugačno podobo. Na kovancih so se znašle znane osebnosti, na primer Mozart ali Dante, nacionalni simboli, znamenite stavbe in podobe umetniških del.

Tako bomo tudi Slovenci lahko na kovancih domišljiji pustili prosto pot. Prva strokovna debata o tem se je na Banki Slovenije že začela, v prihodnjih letih pa bodo vanjo vključili tudi državljane. Naključni anketiranci so že podali predloge za slovenske evro kovance: pisatelje, Prešerna, Triglav, lipo, odprto in knjigo in drevo.

Slovenski evro bo v trgovinah vreden prav toliko kot kovanci katere druge države, toda med zbiratelji bo imel višjo ceno, saj bo redkejši. Set vatikanskih kovancev, na primer, ki je nominalno vreden manj kot 4 evre, se med numizmatiki lahko proda tudi za 1000 evrov. "Kar pa je odvisno od letnika, zadnji letnik je nekje od 300 do 400 evrov. Praktično ni prišlo nič v obtok, vse je šlo za zbirke v setih in je bilo prodano naprej," je pojasnil Rajko Kotur iz numizmatične trgovine Falera.

Seveda gre tu za bančne sete, torej za kovance, ki niso nikoli bili v obtoku. Tisti iz obtoka so mnogo cenejši, vseeno pa vsaj v numizmatiki velja, da je denar majhnih držav vreden več kot denar velikih.