Evro zamenjal tolar

Kaj je evro?

Evro (simbol = |EURO|, bančna oznaka = EUR) je enotna uradna valuta Evropske unije. Evro je doslej uvedlo 12 držav članic EU - to so Avstrija, Belgija, Finska, Francija, Nemčija, Grčija, Irska, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Portugalska in Španija. S 1. januarjem 2007 pa je skupno valuto uvedla tudi Slovenija, in sicer kot trinajsta država Evropske unije.

Območje, kjer so države uvedle evro, se imenuje evroobmočje. Te države članice EU (brez Grčije) so izpolnile maastrichtska konvergenčna merila, sprejeta na Maastrichtski medvladni konferenci leta 1991. Konvergenčna merila zajemajo nizko stopnjo inflacije, nizko stopnjo obrestnih mer, stabilne tečaje valut, vzdržni položaj javnih financ ter skladnost pravnih redov držav članic.

Enajst držav EU je tako s 1.1.1999 uvedlo evro kot knjižni denar, s 1. januarjem 2001 pa se jim je pridružila še Grčija, ki v prvem krogu maastrichtskih konvergenčnih meril ni izpolnjevala. Evrski bankovci in kovanci so prišli v obtok 1. januarja 2002.

Velika Britanija in Danska sta v teku pogajanj o ustanovitvi Ekonomske in monetarne unije pridobili pravico, da sami odločita, ali želita uvesti evro po izpolnitvi konvergenčnih kriterijev, Švedska pa ne izpolnjuje vseh potrebnih kriterijev za uvedbo evra.

Z evrom upravlja Evropska centralna banka (ECB) in Evropski sistem centralnih bank (ESCB), ki ga sestavljajo centralne banke držav članic. Kot neodvisna centralna banka ima ECB izključno pooblastilo, da določa monetarno politiko, medtem ko ESCB sodeluje pri tisku, kovanju in razdeljevanju bankovcev in kovancev v vse članice ter pri delovanju plačilnih sistemov v evroobmočju.

Kako je evro dobil ime?

Skupna evropska valuta je ime dobila na zasedanju Evropskega sveta decembra 1995 v Madridu. Šefi držav in vlad takratnih petnajstih članic Unije so potrdili, da bo ime 'euro' enako zapisano v vseh uradnih jezikih ter bo nadomestilo generični izraz ECU, ki se je uporabljal kot obračunska enota. Na zasedanju so se dogovorili, da bodo dovolili edino odstopanje, in sicer Grčiji zaradi drugačne abecede.

Denarna enota EU je tako v vseh članicah zapisana enako, čeprav je vstop novih držav v Unijo leta 2004 na to področje vnesel nekaj jezikovne raznolikosti. Štiri nove članice namreč v pogovornem jeziku uporabljajo različne nazive, in sicer: Latvija (eiro), Litva (euras), Madžarska (euró) in Slovenija (evro). Svet Evropske unije je 21. decembra 2005 sprejel novelo Uredbe o uvedbi eura, ki določa, da postane valuta sodelujočih držav članic euro, njena enota je 1 euro, ki se naprej deli na sto centov. Zakonodaja tudi določa, da se v pravnih instrumentih evro piše z 'u'. V ostalih primerih se beseda evro v Sloveniji piše v skladu s slovenskim pravopisom.

Uradna kratica za evro (potrjena s strani Mednarodne organizacije za standardizacijo) je EUR in se uporablja v poslovnem, finančnem in trgovinskem okolju. Na mestih, kjer smo do sedaj pisali oznako za slovenski tolar (SIT), bo z uvedbo evra torej oznaka EUR. Uradni grafični simbol skupne evropske valute je |EURO|. Oblika spominja na grško črko epsilon, kar se navezuje na Staro Grčijo kot zibelko evropske civilizacije, ter na prvo črko besede Evropa. Dve vodoravni in vzporedni črti predstavljata stabilnost skupne valute.

KAKŠEN JE EVRSKI BANKOVEC?

Evrski bankovci so v vseh državah evroobmočja enaki. Izdani so v sedmih različnih vrednostih: 5, 10, 20, 50, 100, 200 in 500 |EURO|. Bankovci imajo različne označbe, svojo razpoznavno barvo in velikost. Vsak bankovec prikazuje enega od evropskih arhitekturnih slogov (klasika, romanika, gotika, renesansa, barok in rokoko, arhitektura železa in stekla ter sodobna arhitektura 20. stoletja). Sprednja stran bankovca prikazuje podobe oken in vrat, ki simbolizirajo evropski duh odprtosti in sodelovanja. Na zadnji strani so upodobljeni mostovi, ki simbolizirajo komunikacijo med evropskimi narodi ter med Evropo in ostalim svetom. Arhitekturni primeri ne predstavljajo dejansko obstoječih zgradb ali spomenikov, da se med članice ne bi vneslo ljubosumje in polemika o tem, kateri spomenik bi bil upodobljen.

Vsem bankovcem je skupna evropska zastava, začetnice Evropske centralne banke v petih različicah (BCE, ECB, EZB, EKT, EKP), zemljevid Evrope na hrbtni strani bankovca, ime 'euro' v latinici in grškem zapisu ter podpis trenutnega predsednika Evropske centralne banke. Na vsakem bankovcu najdemo tudi 12 zvezd Evropske unije, ki predstavljajo dinamiko in harmonijo sodobne Evrope.

Kako ločimo originale od ponaredkov?

Različni zaščitni elementi omogočajo, da lahko hitro in zanesljivo prepoznamo pristne evrske bankovce. Papir bankovca je čvrst, gladek in šelesteč. Zaradi posebnega tiskarskega postopka ima značilen otip, na nekaterih mestih je na otip debelejši.

Če bankovec pogledamo proti svetlobi, se nam glavni motiv prikaže v vodnem znaku (prosojna podoba), vidna postane varnostna nit (kot temna črta, ki teče po sredini bankovca navzdol) ter številka vrednosti bankovca. Te tri oznake so vidne s sprednje in zadnje strani bankovca.

Zaščitni element predstavlja tudi srebrna folija bankovcev za 50, 100, 200 in 500 |EURO|. Če bankovec nagibate naprej ali nazaj, se hologramska podoba na foliji spreminja iz številke vrednosti bankovca v simbol |EURO| in obratno. Če omenjene bankovce nagibate naprej ali nazaj na hrbtni strani, številka spremenljive barve (desno spodaj) spreminja barvo (iz vijolične v olivno zeleno ali rjavo). Na zadnji strani bankovcev za 5, 10 in 20 |EURO| pa boste opazili zlatorumen trak.

KAKŠEN JE EVRSKI KOVANEC?

Evrski kovanci so izdani v osmih različnih vrednostih: 1, 2, 5, 10, 20 in 50 centov ter 1 |EURO| in 2 |EURO|. Medtem ko so evrski bankovci v vseh državah evroobmočja enaki, kovanci ohranjajo nacionalne posebnosti. Sprednja stran, ki označuje nominalno vrednost, je poenotena, hrbtne strani kovancev pa je oblikovala vsaka država članica po svoje.

V obtoku je trenutno 15 različic nacionalnih motivov kovancev, ki so zakonito plačilno sredstvo na celotnem območju, kjer se plačuje z evri - 12 različic so prispevale države članice EU, ki so hkrati tudi članice evroobmočja, 3 različice evrskih kovancev pa so Monako, San Marino in Vatikan kovali na osnovi formalnega dogovora z Evropsko skupnostjo.

Vsak od slovenskih evrskih kovancev ima na nacionalni strani drugačen motiv. Na kovancu za 2 evra je upodobljen največji slovenski pesnik dr. France Prešeren, kovanec za 1 evro prikazuje utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika Primoža Trubarja. Na kovancu za 50 centov je prikazana podoba Triglava, na kovancu za 20 centov sta upodobljena lipicanca, kovanec za 10 centov pa prikazuje neuresničeni načrt Jožeta Plečnika za slovenski parlament. Osrednji motiv kovanca za 5 centov je sejalec, na kovancu za 2 centa je reliefna podoba knežjega kamna, kovanec za 1 cent pa prikazuje štorkljo.

Kako so zaščiteni evrski kovanci?

Evrski kovanci so pred ponarejanjem zaščiteni z zahtevnimi strojno berljivimi prvinami. Kovanci za 1 in 2 evra so izdelani s trokovinsko in triplastno tehnologijo in so dvobarvni. Kovanci za 10, 20 in 50 centov so izdelani iz unikatne zlitine (nordijsko zlato), ki jo je težko taliti in se uporablja izključno za kovance. Pred ponarejanjem ščitijo tudi črke, številke in zvezdice na robu kovanca za dva evra, posebna sestava kovancev za 10, 20 in 50 centov ter različna oblika robov na posamezni vrednosti kovanca.

Nove skupne strani kovancev

7. junija 2005 je bilo določeno, da je treba skupne strani kovancev za 10, 20 in 50 centov ter za 1 in 2 evra, ki trenutno predstavljajo Evropsko unijo pred njeno širitvijo leta 2004 s petnajst na petindvajset držav članic, spremeniti, da bodo v prihodnje predstavljene vse države članice Evropske unije. Skupne strani kovancev najmanjših vrednosti (1, 2 in 5 centov) predstavljajo Evropo v svetu in jih širitev Evropske unije torej ne zadeva.

Nove skupne strani se bodo uporabljale od leta 2007. Države članice, ki uvajajo evro z letom 2007, bodo izdale samo kovance z novimi skupnimi stranmi. Prva izmed novih držav članic bo to Slovenija. Trenutne države članice območja evra lahko pri proizvodnji novih kovancev prav tako začnejo uporabljati nove skupne strani z letom 2007, v vsakem primeru pa jih bodo prevzele najpozneje do leta 2008.

Posebne oznake za slepe in slabovidne

Oblikovalci so pri pripravi bankovcev in kovancev tesno sodelovali z Evropsko zvezo slepih (European Blind Union). Uporabili so posebne značilnosti, ki slepim in slabovidnim omogočajo, da denar lažje prepoznajo.

Bankovci so različnih velikosti - višja je vrednost, večji je bankovec. Zanje je značilna živa barva, ki se jasno razlikuje. Bankovec za 5 |EURO| je siv, za 10 rdeč, bankovec za 20 |EURO| je moder, sledi mu oranžen za 50 in zelen za 100 |EURO|. Bankovec za 200 |EURO| je rumenorjav, za 500 pa vijoličen. Vrednosti bankovcev so označene z velikimi številkami. Bankovci so natisnjeni s posebno tiskarsko metodo, imenovano 'globoki tisk' oziroma 'intaglio'. Na bankovcih za 200 in 500 |EURO| so v globokem tisku na robovih odtisnjene tudi reliefne oznake.

Kovanci so različnih velikosti, barv in obodov. Žlebičasti ali nazobčani obodi, zareze, brazde in drugi reliefni elementi olajšujejo razlikovanje kovancev različnih vrednosti. Vsak kovanec je drugačne teže - čim težji je, tem več je vreden (z izjemo kovanca za 1 |EURO|). Debelina kovancev se spreminja glede na vrednost - debelejši je kovanec, več je vreden (z izjemo kovancev za 1 in 2 |EURO|). Vrednosti so z velikimi številkami označene na evropski strani kovancev.

UVEDBA EVRA IN POMEMBNI MEJNIKI

Potek uvedbe evra je potekal v več fazah. V predpristopni fazi, to je obdobje do vstopa Slovenije v EU 1. maja 2004, je morala Slovenija izpolniti merila za članstvo v EU, prevzeti predpise, ki se nanašajo na ekonomsko in monetarno unijo (EMU) ter začeti posvetovanja o sodelovanju v ERM II in centralnem tečaju. 28. junija 2004 smo vstopili v ERM II. Do takrat je Slovenija kot država članica sodelovala v EMU, Banka Slovenije je postala del evropskega sistema centralnih bank (ESCB), guverner Banke Slovenije pa postane član razširjenega sveta Evropske centralne banke (ECB). Slovenija je upoštevala pravila o koordinaciji ekonomskih politik v EMU.

Po vstopu v ERM II se v okviru mehanizma deviznih tečajev določi centralni tečaj do evra za valuto vsake države članice EU izven območja evra, ki sodeluje v ERM II. Dovoljeni razpon nihanja znaša 15 odstotkov od centralnega tečaja. Država članica EU, ki ni uvedla evra, se sama odloči o tem, kdaj bo svojo valuto vključila v ta sistem. Dveletno sodelovanje v ERM II, v dovoljenih mejah nihanja deviznega tečaja okoli centralnega tečaja do evra in brez prilagoditve centralnega tečaja navzdol oziroma devalvacije, je eden izmed pogojev za uvedbo evra. V tej fazi se samostojnost denarne politike zmanjša. Politika deviznega tečaja je osredotočena na stabilnost tečaja glede na evro.

11. julija 2006 se je začelo predvstopno obdobje. Po oceni, da Slovenija izpolnjuje potrebne pogoje za uvedbo evra, je Svet EU določil nepreklicno in trajno menjalno razmerje med tolarjem in evrom (t. i. tečaj zamenjave). Ker je tečaj zamenjave ostal enak centralnemu tečaju, trgovcem ni bilo potrebno na novo preračunavati cen. Zadnjo fazo predstavlja dejanska uvedba evra po izpolnitvi zahtevanih konvergenčnih meril. Ko je Slovenija uvedla evro, to je 1. januarja 2007, je Banka Slovenije postala del evrosistema in bo nanj prenesla pristojnost glede vodenja monetarne politike, guverner Banke Slovenije pa je postal član Sveta ECB.

Obdobje od 1. do 14. januarja 2007 velja za obdobje dvojnega obtoka evrov in tolarjev. V tem času je evro že zakonito plačilno sredstvo, vendar pa se še vedno lahko plačuje tudi s tolarji. Ob plačilu s tolarji preostanek denarja dobimo vrnjen v evrih. Od 1. januarja do 1. marca 2007 bo možna brezplačna menjava tolarske gotovine v evrsko v vseh poslovnih bankah in hranilnicah. Po 1. marcu 2007 pa bo brezplačna menjava tolarske gotovine za evrsko možna le še pri Banki Slovenije, kjer bomo tolarske kovance lahko brezplačno menjali vse do konca leta 2016, tolarske bankovce pa brez časovne omejitve.

POGOSTA VPRAŠANJA O EVRU

Kako do evrov po 1. januarju?

1. in 2. januarja 2007 je 52 izbranih poslovalnic kljub prazniku od 10. do 14. ure zamenjevalo tolarsko gotovino za evrsko. V času poslovanja dežurnih poslovalnic je bila mogoča samo zamenjava tolarskih bankovcev in kovancev v evrske bankovce in kovance ter večjih evrskih apoenov v manjše. Drugih bančnih storitev, vključno z vpogledi v stanje na računih in dvigi z računov, ni bilo mogoče opravljati. Znesek zamenjave je omejen na 1500 evrov. Zamenjavo višjih zneskov je treba predhodno napovedati.

Od 1. do 14. januarja 2007 je obdobje dvojnega obtoka, kar pomeni, da lahko hkrati plačujemo s tolarskimi in evrskimi bankovci in kovanci. V pravnih instrumentih ali v plačilnem prometu je edina denarna enota evro. Tolarska stanja na računih so se s 1. januarjem 2007 samodejno pretvorila v evrska stanja po tečaju zamenjave.

Od 1. januarja 2007 dalje v poslovnih bankah in hranilnicah poteka brezplačna menjava tolarske gotovine za evrsko gotovino vse do 1. marca 2007. Banka Slovenije bo po 1. marcu 2007 brezplačno menjala tolarske bankovce brez časovne omejitve, tolarske kovance pa do 31. decembra 2016.

Ob plačevanju s tolarsko gotovino v trgovinah na drobno bodo v obdobju dvojnega obtoka blagajniki razliko med vrednostjo, zaračunano za storitev ali blago, in izročenim zneskom tolarske gotovine vračali v evrih.

Kako so poslovali bankomati?

Med novoletnimi prazniki je bilo delovanje bankomatov po Sloveniji zaradi uvedbe evra nekoliko spremenjeno. Nekaj več kot 1500 bankomatov v lasti 16 poslovnih bank v Sloveniji, ki jih upravlja Bankart, je ugasnilo 31. decembra ob 21. uri. Tisti najbolj obiskani so začeli delovati 1. januarja 2007 že kmalu po polnoči, ostale pa so glede na obiskanost in regijsko pokritost priklapljali postopoma.

Kako je s plačami in pokojninami?

Stanja na transakcijskih računih v tolarjih so s 1. januarjem 2007 banke samodejno preračunale v evre, kar pomeni, da bodo plače v januarju na bančnih računih prikazane v evrih. Pretvorba je opravljena po tečaju zamenjave. Od tega dne je plačevanje z računov le v evrski valuti.

Pokojnine so bile v decembru 2006 namesto 29. decembra izplačane 22. decembra, in to v tolarjih.

Poslovanje preko okencev, s karticami in po elektronski poti

Od 3. do 14. januarja 2007 bomo lahko na bančnih okencih z gotovino plačevali ali v tolarjih ali v evrih, od vključno 15. januarja 2007 dalje pa le z evrsko gotovino. Negotovinsko plačevanje se od 3. januarja dalje plačuje le v evrski valuti.

Plačevanje s karticami od 1. januarja 2007 poteka le v evrih. Plačevanje preko elektronskih bank je do 29. decembra 2006 potekalo v tolarjih, od tedaj naprej pa plačevanje poteka le še v evrski valuti. Transakcije, ki so nastale 30. in 31. decembra 2006, so knjižene v banki z datumom valute 1. januar 2007.

Kdaj menjava tolarjev v evre s provizijo in kdaj brez?

Največji banki v Sloveniji, Nova Ljubljanska banka (NLB) in Nova Kreditna banka Maribor (NKBM), sta že 1. decembra 2006 izenačili prodajni tečaj za zamenjavo tolarjev v evre s končnim tečajem zamenjave 239,64 tolarjev za evro ter tako opravljali zamenjavo tolarjev v evre brez provizije.

Vse banke v Sloveniji morajo tolarje v evre brezplačno zamenjevati od 1. januarja do vključno 1. marca 2007. Nato bodo za to lahko spet zaračunavale provizijo, brezplačna zamenjava pa bo možna v Banki Slovenije. Ta bo tolarske bankovce zamenjevala brez časovne omejitve, tolarske kovance pa do 31. decembra 2016.

Kako se izogniti ponaredkom?

Za obveščanje javnosti o evru so v okviru nacionalne kampanje pripravili plakate s podobami evrskih bankovcev in njihovimi zaščitnimi elementi ter evrskih kovancev. V GZS, kjer so ti plakati na voljo brezplačno, vse trgovce pozivajo, naj jih obesijo na prodajna mesta. S tem bi namreč lahko omogočili prepoznavanje najbolj preprostih oz. očitnejših ponaredkov.

Preverbo, ali je bankovec pristen, se lahko opravi s preizkusom otip-pogled-nagib. Zaradi posebnega postopka tiskanja imajo bankovci značilen otip, če se jih pogleda proti svetlobi, pa postanejo vidni vodni znak, varnostna nit in pregledni motiv. Če se bankovec nagne, se na sprednji strani opazi spreminjajočo se podobo na hologramskem traku oziroma znaku, na zadnji strani pa svetleč trak oziroma črnilo spremenljive barve.

Med ponarejenimi bankovci v Sloveniji po navedbah policije prevladujejo predvsem ponaredki bankovcev za 20 in 100 evrov ter kovancev za dva evra. Največ ponarejenih evrskih bankovcev je policija odkrila na območjih, ki mejijo z Italijo, in sicer v igralnicah, na bencinskih servisih, hotelih, medtem ko se ponaredki kovancev pojavljajo izključno na cestninskih postajah.

Do kdaj bo dvojno označevanje cen?

1. marca 2006 se je začelo obdobje informativnega dvojnega označevanja cen. Cene izdelkov in storitev so morale biti označene tako v tolarjih kot v evrih. Cene so preračunane po centralnem tečaju (1 |EURO| = 239,640 SIT). Dvojno označevanje cen bo trajalo še 6 mesecev po uvedbi evra.

Po izkušnjah držav, ki so evro že uvedle, dvojno označevanje cen pripomore k miselnemu preskoku na novo valuto ter preprečuje neupravičeno povišanje cen izdelkov in storitev in s tem tudi dvig inflacije. Ves čas trajanja dvojnega označevanja cen morajo biti cene za blago in storitve označene v obeh valutah in objavljene tako, da jih lahko potrošnik enostavno in nedvoumno prebere ter primerja.

Evrokalkulatorji v vsak dom

22. novembra 2006 je Banka Slovenije v 700.000 gospodinjstev razposlala minikalkulatorje za preračun iz tolarjev v evre. Banka Slovenije je za kalkulatorje, ki so jih gospodinjstva prejela brezplačno, odštela 301.000 evrov oziroma 0,43 evra za kalkulator.

Kako je z zaokroževanjem?

Pravila zaokroževanja so ves čas enaka, ne glede na to, po katerem tečaju se preračunavajo cene. Pri zaokroževanju se denarni zneski v evrih zaokrožajo navzgor ali navzdol na najbližji cent. Zakon o uvedbi evra določa, da se prodajne cene za blago in storitve preračunajo na najmanj tri decimalna mesta in zaokrožijo na ne manj kot dve decimalni mesti. Če je rezultat preračunavanja znesek, ki je točno na sredini, se zaokroži navzgor. Če je število tretjega decimalnega mesta manjše od pet, se znesek v evrih zaokroži navzdol (npr. 75,674 |EURO| postane 75,67 |EURO|), če pa je število tretjega decimalnega mesta pet ali več, se znesek v evrih zaokroži navzgor (npr. 75,675 |EURO| postane 75,68 |EURO|).

Začetni paketi kovancev s slovenskimi motivi

V bankah po Sloveniji se je lahko od 15. decembra 2006 dalje kupilo začetne pakete evrskih kovancev s slovenskimi motivi, ki so bili namenjeni seznanjanju prebivalcev na novo valuto. Paket je stal 3000 tolarjev, v njem pa je bilo 44 kosov različnih apoenov evrskih kovancev v skupni vrednosti 12,52 evra.