Gospodarska analiza, ki jo je za leto 2005 izdelala Zveza evropskih trgovinskih in industrijskih zbornic Eurochambers sicer kaže, da je v primerjavi z lanskim letom nekoliko upadlo poslovno zaupanje v evropska podjetja. Toda vsi ostali kazalci - domača in zunanja trgovina, zaposlenost in investicije - dosegajo višje vrednosti kot lani. Evropi se tako v letošnjem letu obeta rahlo povečanje gospodarske rasti, kažejo izsledki analize.
Davčni sistem mora biti bolj naklonjen delu in podjetništvu
Predsednik Eurochambers Christoph Leitl je predsednike vlad držav članic EU pozval, naj prevzamejo odgovornost za stanje gospodarstva. "Evropa potrebuje okolje, ki je privlačno za investicije in ki ustvarja delovna mesta," je izjavil Leitl.
"Situacija se ne bo izboljšala, če davčni sistemi ne bodo preoblikovani tako, da bodo naklonjeni delu in podjetništvu, in če ne bomo ustvarili boljših pogojev za investiranje ter oblikovali sodobnih izobraževalnih in socialnih sistemov. V nasprotnem primeru se bo situacija poslabšala," je opozoril Leitl in poudaril, da bodo pozitivne napovedi v dokumentu obrodile sadove samo z močnim gospodarskim vodenjem.
Največ poslovnega zaupanja v baltskih državah
V skladu z analizo je imela širitev EU pozitivne učinke na poslovno zaupanje, glede izboljšanja situacije v 2005 pa so optimistične predvsem nove države članice.
V letu 2004 so največji porast zaupanja zabeležili v Litvi, Latviji in Estoniji, kar kaže, da te države pričakujejo, da bodo lahko izkoristile prednosti in priložnosti, ki jih ponuja notranji trg EU.
Stare članice previdnejše
Po drugi strani pa so podjetja iz starih držav članic nekoliko bolj previdna v svojih napovedih za naslednje leto, pri čemer najmanj optimistična poslovna pričakovanja prevladujejo v Veliki Britaniji.
Do povečanja investicij naj bi prišlo predvsem v velikih gospodarstvih, kot so Nemčija, Španija in Velika Britanija, še napoveduje analiza.
V dvanajsto letno študijo Eurochambers je bilo vključenih 76.000 podjetij iz 23 držav članic Evropske unije (sodelovali nista Belgija in Češka) ter štirih držav kandidatk (Romunije, Bolgarije, Hrvaške in Turčije).
