Glavno sporočilo tokratnega spomladanskega srečanja Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke, ki se je v nedeljo končalo v Washingtonu, je, da je splošna gospodarska rast po svetu dobra, vendar ni enakomerno razporejena.
"Azija in ZDA namreč izstopata, medtem ko Evropa nevarno zaostaja," je zadnji dan srečanja ocenil guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari. Zdaj po njegovih besedah tudi "stara EU" dobiva pozive, ki so jih dobivale države v tranziciji, namreč - če resne strukturne reforme ne bodo tudi v praksi uresničene, bo Evropa stagnirala, medtem ko bo svetovno gospodarstvo raslo.
Gaspari se je v nedeljo skupaj s finančnim ministrom Dušanom Mramorjem sestal z izvršnim direktorjem slovenske konstituence pri IMF Willyjem Kiekensom, direktorjem evropskega oddelka pri IMF Michaelom Depplerjem ter vodjo misije IMF za Slovenijo Biswajitijem Banerjeejem.
Guverner Gaspari je dejal, da sta se z ministrom v nedeljo pogovarjala s predstavniki IMF predvsem glede zadnjega poročila po koncu pogajanj v zvezi s četrtim poglavjem, ki ga bo v kratkem obravnaval izvršni odbor IMF. "Skupaj smo ugotovili, da je poročilo uravnoteženo glede gospodarskih gibanj in ustreznosti makroekonomskih politik v zadnjem obdobju ter se hkrati dogovorili, kako bo potekala nadaljnja izmenjava mnenj. Osnovni poudarek poročila je, da se je inflacija znižala bolj, kot je bilo pričakovano, kar je posledica tako slabših gospodarskih okoliščin v Evropi kot tudi ustreznih makroekonomskih politik v državi," je dejal Gaspari. Po podatkih IMF bo letošnja inflacija v Sloveniji 3,7-odstotna, prihodnje leto pa 3,4-odstotna.
Vstopanje Slovenije v EU poteka po načrtih, vendar pa bo potrebna pozornost in skupno delo o stopanju v čakalnico za prevzem evra (ERM II), da ne bi prišlo - kot opozarja IMF - do velikega skoka pri domačem povpraševanju in s tem inflacije ter višjih cen. Slovenija načrtuje prevzem evra, v ERM II pa bi rada vstopila čim hitreje in Gaspari je dejal, da IMF to namero podpira. Na vprašanje, kdaj natančneje, je Gaspari dejal, da bi se to lahko zgodilo že v letošnjem drugem polletju. Vendar pa bo pri tem potrebno sodelovanje socialnih partnerjev in usklajevanje, ker bi napake zaradi "parcialnih interesov", škodile vsej državi. "Sporočilo je torej zelo jasno: v bodoče bi bilo koristno uravnavati posamezne interese v korist skupnih in čimprej prevzeti evro, ker to koristi celotnemu gospodarstvu in prebivalcem Slovenije," je dejal Gaspari.
Tudi minister Mramor je povedal, da so resno in poglobljeno razpravljali o tem, kako usklajevati monetarno in fiskalno politiko ter kako to uskladiti s socialnimi partnerji, da vstop v ERM II ne bo prinesel negativnih ampak pozitivne posledice. "Na uspeh bo vplivalo več dejavnikov, vendar mislim, da je pri tem najbolj pomembna politika usklajevanja plač in fleksibilnosti proračuna," je dejal Mramor.
Slovenija je bila sicer deležna pohval zaradi svoje pripravljenosti na vstop v ERM II. Namestnica direktorja evropskega oddelka IMF Susan Schadler, je že v petek na novinarsko vprašanje o tem, katera od novih članic EU iz srednje Evrope je najbolj pripravljena za prevzem evra, odgovorila, da je Slovenija država, ki izstopa, predvsem glede fiskalnega položaja, ki se glede primanjkljaja in dolga giblje znotraj parametrov držav evro območja.
Na zasedanju razvojnega odbora Svetovne banke so razpravljali o dejstvu, da razvojni cilji tisočletja, ki so bili sprejeti leta 2000 - med njimi je prepolovitev števila revnih ljudi, ki živijo od manj kot dolarja na dan -, ne bodo doseženi, če ne bo ustreznejših rešitev. Kitajska in Indija sicer z visoko rastjo in razvojem pomagata pri zmanjševanju revščine, vendar pa se položaj ne spreminja v podsaharski Afriki, deloma pa tudi ne v Latinski Ameriki. Plačila obljubljenih sredstev so se zaradi recesije v razvitih državah, ki je sedaj minila, bistveno zmanjšala, vendar vprašanje zagotavljanja razvojnih sredstev ni rešeno. Na vprašanje o tem, ali so bile dane kakšne pobude, je Mramor odgovoril, da ni bilo nobene takšne, ki bi dobila splošno podporo. Velika Britanija sicer predlaga izdajo obveznic za hitrejše zbiranje sredstev, vendar velike podpore za to ni.
