"Vpliv na gospodarsko rast bo, a številke ne želim povedati. Na mizi imam tri različne analize, a je na njihovi podlagi nemogoče napovedovati, ker med sabo niso primerljive," je dejal slovenski finančni minister in dodal, da vpliv ne bo velik, če bodo cene nafte ostale na sedanji ravni.
Inflacija naj bi bila po spomladanski napovedi Urada za makroekonomsko politiko v letošnjem letu 3,3-odstotna, gospodarska rast pa 3,6-odstotna. O vplivu na napovedi Mramor ni ugibal, je pa opozoril na poziv proizvajalkam nafte z današnjega zasedanja, da naj zagotovijo zadostno dobavo in tako prispevajo k umiritvi cen.
Evropska komisija je ministrom sicer danes predstavila svojo oceno naraščajočih cen nafte, po katerih naj bi se te v letošnjem letu dvignile za 25 odstotkov, v prihodnjem pa za 15 odstotkov, merjeno v dolarjih. Po okvirnih ocenah naj bi cena za sodček nafte letos v povprečju znašala 33 do 34 dolarjev, medtem ko je bila prejšnja napoved manj realna, 31,1 dolarja, je dejal Mramor.
Poziv EU k zadostni dobavi
Finančni ministri Evropske unije so pozvali države izvoznice črnega zlata, naj zagotovijo zadostno dobavo ter na tak način prispevajo k stabilni in vzdržni gospodarski rasti v svetu. Tako je osrednje sporočilo zasedanja povzel predsedujoči, irski finančni minister Charlie McCreevy, po čigar besedah so članice tudi nasprotovale vsakršnim enostranskim ukrepom v EU v danih razmerah.
Kakšnih posebnih ukrepov na evropski ravni pa ministri kljub splošni zaskrbljenosti niso sprejemali. Po McCreevyjevih besedah so namreč menili, da razmere, tudi v luči močnega evra, ki za zdaj ščiti evropsko gospodarstvo pred prehudimi negativnimi vplivi, še niso alarmantne. "Visoke cene nafte so tveganje za gospodarstvo v EU, vendar pa so za zdaj gospodarski izgledi še vedno pozitivni. Verjamemo v gospodarsko rast," je dejal McCreevy.