Ministri EU za energetiko so danes na izrednem zasedanju govorili o razmerah na energetskem trgu po ruski invaziji na Ukrajino. Diverzifikacija dobave plina je izjemno pomembna in nujno potrebna, je po dogodku dejal minister Jernej Vrtovec in poudaril pomembnost sinhronizacije ukrajinskega elektroenergetskega sistema z evropskim.
Med gospodarskimi sankcijami proti Rusiji za zdaj še ni neposrednih ukrepov na področju energetike, je pa Nemčija začasno ustavila projekt plinovoda Severni tok 2, ki sicer še ne obratuje.
Tudi dogajanje na naftnem trgu še naprej narekuje napad Rusije na Ukrajine in s tem povezane posledice, tudi v obliki sankcij Zahoda, usmerjenih proti Rusiji. Teksaška lahka nafta, ki bo dobavljena aprila, se je do poldneva po singapurskem času podražila za 5,36 dolarja na 96,95 dolarja za 159-litrski sod. Aprilske terminske pogodbe za severnomorsko nafto brent pa so šle navzgor za 5,08 dolarja na 103,01 dolarja.
Povpraševanje po črnem zlatu je v luči okrevanja gospodarstva po pandemiji veliko, Evropejci pa ob zaostrovanju sankcij proti Rusiji vse bolj pogledujejo proti drugim večjim proizvajalcem, kot je Savdska Arabija.
Tudi cene plina v Evropi so se danes še zvišale in se približale rekordu z decembra lani. Za zemeljski plin z nizozemskega vozlišča TTF za dobavo aprila je bilo treba danes dopoldne odšteti 123 evrov za megavatno uro, kar je 32 odstotkov nad izhodiščem. Cene so vrh dosegle decembra lani, ko je bilo treba za plin odšteti 132,9 evra za megavatno uro.
Nemški gospodarski minister Robert Habeck iz vrst Zelenih je sicer prepričan, da obstaja "dobra možnost", da se bodo cene energije stabilizirale na "sprejemljivi ravni". Glede kontroverznega projekta Severni tok 2 pa je za ZDF dejal, da ne vidi možnosti, da bi plinovod na omrežje povezali v "kratkoročnem in srednjeročnem časovnem obdobju". Kot je dodal, so sicer ostre gospodarske sankcije proti Rusiji namenjene zmanjšanju podpore ruske javnosti Vladimirju Putinu. "Cilj je izsiliti vrnitev k diplomatski mizi," je dejal.
Projekt Severni tok 2 ustavljen, pozivi tudi k zaprtju 'starejšega brata'
Nemški kancler Olaf Scholz je sicer še pred rusko invazijo v Ukrajino, ob ruskem priznanju separatističnih regij Doneck in Lugansk, sporočil, da zaradi tega začasno ustavlja projekt plinovoda Severni tok 2 z Rusijo. Gre za 1230 kilometrov dolg in okoli 10 milijard evrov vreden plinovod, preko katerega se je Evropa nameravala oskrbovati z ruskim zemeljskim plinom. Dokončan je bil pred nekaj meseci, vendar še ni imel obratovalnega dovoljenja. Po obeh ceveh naj bi letno steklo 55 milijard kubičnih metrov plina in plinovod bi tako podvojil količino ruskega zemeljskega plina, ki v Nemčijo priteče prek Baltskega morja.
Odločitev Nemcev so takoj pozdravile Ukrajina in ZDA, nekdanji ruski predsednik Dmitrij Medvedjev pa je tvitnil: "Dobrodošli v novem svetu, v katerem bodo Evropejci kmalu za tisoč kubičnih metrov zemeljskega plina plačevali 2000 evrov". Po navedbah tiskovne agencije AFP bi to za Nemčijo pomenilo ogromne zneske, saj je leta 2020 uvozila 56,3 milijarde kubičnih metrov ruskega plina oziroma 55 odstotkov vseh potreb.
Putin je takrat zatrdil, da njegova država kljub napetostim ne bo prekinila dobav plina: "Rusija bo še naprej zagotavljala nemoteno dobavo surovin, vključno z utekočinjenim plinom, na svetovne trge," je na začetku prejšnjega tedna dejal na srečanju držav izvoznic plina.
A skupaj z eskalacijo dogodkov v Ukrajini se krepijo bojazni glede poteka dobav, poljski premier Mateusz Morawiecki je bil denimo pred srečanjem s Scholzem v Berlinu kritičen do nemškega egoizma v odzivu na rusko invazijo na Ukrajino. Zavzel se je, da bi Nemčija zaprla celo plinovod Severni tok 1, ki je obratuje že več kot desetletje. Rešitve glede oskrbe z energenti pa bodo torej danes skušali poiskati tudi v Bruslju.
V Evropi se obetajo gradnje novih plinskih terminalov, morda tudi v Sloveniji
Kancler Scholz je sicer včeraj napovedal gradnjo dveh novih terminalov za utekočinjen plin, s čimer bi zmanjšali odvisnost Nemčije od ruskega zemeljskega plina. Terminala bosta v mestih Brunsbüttel in Wilhelmshaven na severu Nemčije. K temu se očitno nagiba tudi Slovenija, saj je minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec zapisal: "Za energetsko neodvisnost in odpornost je za Slovenijo ključna diverzifikacija dobave plina. Gradnja plinskega LNG terminala mora biti prioriteta."
Infrastrukturno ministrstvo smo prosili za dodatno pojasnilo zapisanega. "V luči spremenjenih geopolitičnih razmerij in trenutne invazije ruskih sil na Ukrajino potrebujemo diverzifikacijo energentov, z namenom zmanjšanja uvozne odvisnosti v prihodnje," so nam odgovorili. Pojasnili so, da v tem trenutku zemeljski plin doteka iz severovzhoda Slovenije skozi kompresorsko postajo Ceršak, od koder se dobavljajo pretežno ruski plin, ali pa skozi kompresorsko postajo Gorica/Ajdovščina, od koder prihaja alžirski plin. LNG terminal že imamo v naši soseščini, in sicer na bližnjem otoku Krk na Hrvaškem, so dodali.
"V prihodnje moramo opraviti temeljit strokovni, okoljski in finančni razmislek, da bi podoben terminal postavili tudi na slovenskih tleh in tako zagotavljali diverzificirano dobavo plina za slovenske odjemalce," so zapisali za 24ur.com.
V Sloveniji se je sicer v preteklosti jasno izrazilo stališče, da plinski terminali zaradi visokega varnostnega in okoljskega tveganja ne sodijo v morje. Ko se je leta 2018 investitor Gas Natural nazadnje vendarle odpovedal vsem postopkom, povezanim z gradnjo plinskega terminala pri Žavljah, je okoljsko ministrstvo izrazilo zadovoljstvo ob novici, "da je investitor spoznal, da umestitev konkretne infrastrukture v Tržaški zaliv ni primerna". Takrat so dodali, da to potrjuje tudi dolgoletna prizadevanja Slovenije in jasno odklonilno stališče tako do projekta terminala za utekočinjen plin Žavlje kot tudi z njim povezanega plinovoda Trst–Gradež–Vileš.
KOMENTARJI (153)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.