Gospodarstvo

Evropska komisija o gospodarski rasti

Bruselj, 07. 04. 2004 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Evropska komisija je v objavljeni spomladanski gospodarski napovedi znižala izglede za gospodarsko rast v evroobmočju.

Solbes je okaral nekatere članice EU, ker so preveč potratne
Solbes je okaral nekatere članice EU, ker so preveč potratne FOTO: Reuters

Medtem ko je oktobra lani napovedala, da bo gospodarstvo evroobmočja letos raslo po 1,8-odstotni stopnji, je danes napovedala 1,7-odstotno gospodarsko rast za leto 2004, nespremenjene pa je pustila napovedi za rast v letu 2005 - Bruselj še vedno meni, da bo gospodarstvo evroobmočja prihodnje leto raslo po 2,3-odstotni stopnji.

Glede slovenskega proračunskega primanjkljaja komisija ugotavlja, da je celo nekoliko boljši od pričakovanj in da bo v prihodnje ostal stabilen. Primanjkljaj je lani znašal 1,8 odstotka, letos naj bi bil za desetinko odstotka nižji, prihodnje leto pa naj bi ponovno znašal 1,8 odstotka. Narašča tudi javni dolg Slovenije. Medtem ko je leta 2000 znašal 26,7 odstotka BDP, je leta 2003 znašal 27,1 odstotka, letos pa naj bi presegel 28 odstotkov. Napovedi komisije kažejo, da bo letos javni dolg države znašal 28,3 odstotka, leta 2005 pa 28,2 odstotka.

Za celotno Evropsko unijo gospodarske napovedi v primerjavi z oktobrom lani Evropska komisija ni spremenila. Celotni petnajsterici za 2004 še vedno napoveduje 2,0-odstotno gospodarsko rast, za leto 2005 pa rast v višini 2,3 odstotka. Kot je ob tem komisija zapisala v poročilu, pričakovanja temeljijo na dinamiki gospodarske rasti in trgovine v svetu kot tudi na vnovični krepitvi zaupanja proizvajalcev in potrošnikov na območju unije. Desetim pristopnicam za 2004 in 2005 Bruselj napoveduje okrog 4,0-odstotno rast.

Ob razmeroma optimističnih napovedih so bile države članice deležne močnega opozorila evropskega komisarja za gospodarske in denarne zadeve Pedra Solbesa, ki jih je opozoril, da trajne gospodarske rasti nikakor ni mogoče doseči brez zdravih javnih financ in nadaljevanja strukturnih reform. Tako je kritiziral vse več držav članic, ki ob počasni gospodarski rasti povečujejo proračunske primanjkljaje, pa tudi njihovo obotavljanje pri izvajanju strukturnih reform, ki jih za pospeševanje rasti in konkurenčnosti predvideva Unijina lizbonska strategija.

Kot priznava Evropska komisija, se evropsko gospodarstvo še vedno sooča s tveganji. Po eni strani tveganje predstavlja potencialna nadaljnja krepitev vrednosti evra, nasploh pa tveganje Bruselj za evropsko gospodarstvo vidi v grožnji terorističnih napadov, ki negativno vpliva na zaupanje potrošnikov, še posebej po napadih v Madridu 11. marca letos.

Pozitivno je komisija v poročilu ocenila izglede na trgu delovne sile, saj je ugotovila, da kljub dolgotrajnemu obdobju upočasnjene gospodarske rasti brezposelnost ni skokovito narasla. Brezposelnost v evroobmočju je bila v letu 2003 stabilna pri 8,8 odstotka, v primerjavi z recesijo v obdobju 1992-1993, ko je bilo izgubljenih 2,3 milijona delovnih mest, pa tokrat Bruselj ugotavlja, da o neto izgubah pri delovnih mestih ni moč govoriti. Optimistična je komisija tudi za naprej, saj računa, da bo v EU ustvarjenih okrog pol milijona delovnih mest, stopnja brezposelnosti pa naj bi ostala stabilna - pri 8,8 odstotka v evroobmočju in 8,1 odstotka v celotni EU.

Inflacija, napoveduje komisija, se bo letos znižala pod mejo dveh odstotkov. V primerjavi z letom 2003, ko je bila inflacija 2,1-odstotna, naj bi se v letu 2004 po predvidevanjih Evropske komisije znižala na 1,8 odstotka, v letu 2005 pa naj bi se znižala na 1,6 odstotka. Znižanje bo rezultat zapoznele reakcije na apreciacijo evra in šibkih domačih cenovnih pritiskov, v spomladanskem poročilu o gospodarskih izgledih tudi razlaga Bruselj.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10