Gospodarstvo

Evropska komisija o kandidatkah

Bruselj, 17. 04. 2002 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Evropska komisija je objavila poročilo o gospodarskih razmerah v kandidatkah za članstvo v EU. V poročilu je navedeno, da so pridružene članice še vedno precej daleč od realne konvergentnosti z Unijo.

image (28)
image (28) FOTO: 24ur.com

Kot izpostavlja komisija, je povprečni bruto družbeni proizvod (BDP) v državah kandidatkah leta 2000 znašal le 35,2 odstotka povprečnega BDP unije, kar je enak odstotek kot leta 1996.

BDP v Bolgariji, Romuniji in Turčiji ni dosegel niti 30 odstotkov BDP v EU, najvišji pa je bil na Cipru - 86,2 odstotka Unijinega BDP, nadalje ugotavlja komisija. BDP Slovenije sicer dosega skoraj 70-odstotkov povprečja EU, kar je največ med srednjeevropskimi tranzicijskimi državami. Brezposelnost po poročilu komisije ostaja še naprej glavni problem gospodarstev kandidatk. V letu 2000 so se odstotki brezposelnih gibali med 4,9 na Cipru do več kot 15 odstotkov v Bolgariji, Litvi, Slovaški in na Poljskem. Madžarska je imela najnižjo brezposelnost med tranzicijskimi državami, in sicer 6,4 odstotka.

Pridruževanje uniji spodbuja napredek in makroekonomsko stabilizacijo v državah kandidatkah, saj te poglabljajo trgovinske in finančne vezi z EU in se vse bolj vključujejo v večstranske procedure nadzora in usklajevanja ekonomskih politik. Vendar pa komisija kandidatke opozarja, da bi prizadevanja za približevanje gospodarstev v kandidatkah razmeram v uniji ob neustrezni ekonomski politiki lahko vodilo do nestabilnosti v posameznih sektorjih ali v celotnem gospodarstvu. Zato komisija kandidatke opozarja, naj reforme dovršeno izvajajo, pri tem pa tudi izpostavlja, da je doseganje konvergenčnosti v veliki meri odvisno od visoke stopnje vlaganj in prilagajanju tehnološkim spremembam.

Ena od pomembnih nalog kandidatk je izboljšati poslovno okolje in s tem pritegniti neposredna tuja vlaganja, ki ne bodo neposredno povezana s privatizacijo, opozarja komisija. Doslej so namreč neposredna tuja vlaganja, povezana s privatizacijo, predstavljala pomemben vir za financiranje plačilnobilančnih primanjkljajev v kandidatkah. Privatizacija se bliža koncu, opozarja komisija, zaradi česar bi se utegnile kandidatke za izravnavanje plačilne bilance in ob zmanjšanju tujih vlaganj utegnile zadolževati oziroma iskati manj zanesljive vire financiranja.

Vendar pa komisija še predvideva, da se bo dotok kapitala v kandidatke ob bližajoči se včlanitvi v EU ter v gospodarsko in denarno unijo (EMU) ter po končanem procesu liberalizacije povečal. Za več tujih vlaganj so po mnenju komisije nujno potrebne ustrezne reforme finančnega sektorja ter povečanje učinkovitosti trgov in ustvarjanje novih možnosti za tuje vlagatelje.

Kandidatke morajo kot del priprav za približevanje EMU zagotoviti neodvisnost centralnih bank, katerih glavni cilj bo zagotavljanje cenovne stabilnosti in preprečevanje neposrednega financiranja splošnih vladnih primanjkljajev z njihovo pomočjo. Neodvisnost centralnih bank bi moralo dopolnjevati usklajevanje fiskalnih in monetarnih politik, s čimer bi zmanjšali ranljivost makroekonomskega položaja in finančnega sektorja, ublažili pa bi tudi nasprotja med prizadevanji za čim nižjo inflacijo na eni strani in zunanjo stabilnostjo in rastjo na drugi.

Države kandidate morajo veliko pozornost nameniti izzivom na področju makroekonomske in finančne stabilnosti. Sodelovanje omenjenih držav pri ocenjevalnem programu finančnega sektorja v okviru Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne trgovinske organizacije (WTO) kot tudi analiza Evropske komisije o učinkovitosti nadzornih sistemov bo državam v veliko pomoč pri opredeljevanju osnovnih težav in izzivov, države pa bi morale nemudoma ukrepati v skladu s priporočili iz omenjenih raziskav, med drugim opozarja komisija. Ključno je, da ob širjenju gospodarstev v kandidatkah razvijejo nadzorni sistem, s katerim bodo lažje zaznali morebitna gospodarska tveganja. V poročilu so še zapisali, da je večina kriz posledica neustrezno zastavljenih politik.

Gospodarska politika in kakovost makroekonomskega okolja sta ključna za zagotavljanje stabilnosti. Redni poglobljeni dialogi med članicami in kandidatkami o vseh področjih makroekonomske politike in finančne stabilnosti, ki bi jih okrepila še pomoč Evropske komisije, IMF in WTO, bodo pomagali kandidatkam pri premagovanju gospodarskih težav in pri uspešnem vključevanju v unijo, med drugim še menijo pri komisiji.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10