Za leto 2028 Evropska komisija pričakuje 2,5-odstotno rast slovenskega bruto domačega proizvoda (BDP).
Rast naj bi spodbujala domača poraba in izvoz. Poraba gospodinjstev naj bi letos in prihodnje leto ob rasti plač in zaposlenosti zrasla za 2,9 oziroma 4,2 odstotka, izvoz pa za 5,7 oziroma 3,3 odstotka. Uvoz naj bi medtem letos dosegel 6,5-odstotno rast, prihodnje leto pa štiriodstotno.
Plače zaposlenih naj bi se letos po pričakovanjih nominalno zvišale za 7,4 odstotka, prihodnje leto pa za 5,7 odstotka. Skupni stroški dela v celotnem gospodarstvu naj bi se zvišali za 3,6 oziroma 2,7 odstotka.
Na rast bodo vplivale tudi naložbe v obrambo
Javna poraba naj bi poskočila za 4,3 oziroma 2,9 odstotka. Javne investicije naj bi ob nadaljnjem črpanju evropskih sredstev in z njimi povezano rastjo naložb v infrastrukturne projekte letos dosegle 5,7 odstotka BDP, leta 2027 pa 5,5 odstotka. Na rast v letu 2027 bodo po navedbah komisije precej vplivale tudi naložbe v obrambne zmogljivosti.
Na trgu dela naj bi še naprej vladalo presežno povpraševanje. Rast zaposlenosti naj bi letos ob nadaljnjem prilivu tujih delavcev dosegla 0,2 odstotka in s tem po navedbah Bruslja ostala na zgodovinsko visokih ravneh, prihodnje leto pa naj bi stagnirala. Stopnja anketne brezposelnosti naj bi medtem letos in prihodnje leto znašala 3,8 odstotka.

Inflacija letos višja
Inflacija, ki se je zaradi višjih cen hrane in storitev že lani zvišala na 2,5 odstotka, naj bi bila letos v luči cenovnega šoka zaradi vojne na Bližnjem vzhodu ter nadaljnjega pritiska na cene hrane in storitev še precej višja. Dosegla naj bi 3,4 odstotka, kar je sicer 0,1 odstotne točke manj, kot je Bruselj napovedal spomladi. Prihodnje leto naj bi se ob umirjanju zunanjih pritiskov nekoliko znižala in dosegla 2,4 odstotka, kar je prav tako 0,1 odstotne točke manj od spomladanske napovedi.
Bruselj Sloveniji za 2028 napovedal 4,3-odstotni primanjkljaj
Leta 2028 naj bi se javnofinančni primanjkljaj nato le rahlo znižal in dosegel 4,3 odstotka. Ob tem so v Bruslju navedli tudi, da je bil primanjkljaj lani pri 2,5 odstotka BDP.
Letos bosta k javnofinančnim prihodkom po navedbah komisije pomembno pozitivno prispevala spodbudna gospodarska rast in julija lani uveden prispevek za dolgotrajno oskrbo. Po drugi strani je negativen vpliv med drugim pričakovati zaradi izdatkov, namenjenih omilitvi posledic visokih cen energentov. Obenem naraščajo izdatki za socialne prejemke in plače zaposlenih v javnem sektorju.

Primanjkljaj tudi zaradi interventnega zakona?
Za leto 2027 v Bruslju pričakujejo negativen vpliv na javne finance zaradi še vedno povišanih prej omenjenih izdatkov in posledic dodatnih ukrepov. Kot so pojasnili, so izračun pripravili ob predpostavki potrditve ukrepov, kot so kapica na prispevke za socialno varnost, znižanje stopnje davka na dodano vrednost za osnovna živila in začasno znižanje tega davka za energente ter možnost hkratnega prejemanja polne plače in pokojnine.
Vsi tovrstni ukrepi, ki so del interventnega zakona za razvoj Slovenije, o katerem bodo volivci 6. decembra odločali na referendumu, bi po oceni Bruslja javnofinančni primanjkljaj v letu 2027 povečali za približno 1,2 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), kar je skladno z oceno fiskalnega sveta.
Kot so poudarili, napoved primanjkljaja za leto 2027 sicer zaznamuje precejšnja mera negotovosti. Primanjkljaj bi namreč lahko še povečali dodatni ukrepi za zmanjševanje energetske draginje, zmanjšali pa bi ga lahko morebitni ukrepi za zmanjšanje javnofinančnih izdatkov ali opustitev nekaterih načrtovanih ukrepov iz interventnega zakona.
Nad zgornjo dovoljeno mejo
Primanjkljaj v javnih financah naj bi torej tako leta 2027 kot 2028 presegel zgornjo dovoljeno mejo treh odstotkov BDP iz pakta stabilnosti in rasti. Še večji je pričakovani strukturni javnofinančni primanjkljaj, ki naj bi dosegel 5,7 oziroma 5,5 odstotka BDP.
Ministrstvo za finance medtem vztraja, da bo javnofinančni primanjkljaj tudi ob uveljavitvi interventnega zakona ob izvedbi nekaterih dodatnih ukrepov ostal znotraj predpisanih treh odstotkov BDP. To med drugim utemeljuje še s pričakovano višjo gospodarsko rastjo.
Javni dolg v deležu od BDP naj bi se po napovedi Evropske komisije letos glede na konec lanskega leta znižal za 0,6 odstotne točke na 64,5 odstotka. Leta 2027 naj bi se zvišal na 64,8 odstotka BDP, leta 2028 pa na 65,3 odstotka BDP.



































































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.