Washington naj bi namreč pokazal resen namen obravnavati evropske predloge za izjeme iz teh ukrepov ter tudi na nadaljnje pogovore. Končno odločitev bodo sicer sprejeli zunanji ministri petnajsterice na zasedanju v ponedeljek, vendar ni pričakovati, da bi priporočilo komisije zavrnili.

Na ta način bo EU Washingtonu omogočila dovolj časa za sestavo dokončnega seznama jeklarskih izdelkov, ki jih bodo ZDA izvzele iz ukrepov, s katerimi so zaprle svoj trg jekla. Doslej pripravljene izjeme je EU zavrnila kot nezadostne, slike pa ni kaj dosti izboljšala tudi zadnja ameriška poteza, s katero je na seznam 247 izdelkov, ki so že bili na seznamu nekaj dni, v četrtek dodala 14 novih. Izjeme še vedno predstavljajo manj kot 20 odstotkov izvoza jekla, ki so ga ukrepi prizadeli in skupaj znaša 2,3 milijarde evrov letno.
Rok za dokončno oblikovanje seznama izjem so ZDA sprva postavile na 3. julij, vendar so ga nato preložile na konec avgusta, z razlago, da za preučitev izjem ni bilo dovolj časa. EU pa je vse pravne podlage za uvedbo protiukrepov pripravila že sredi junija, vendar se je odločila počakati še mesec dni. V prvi fazi naj bi proti ZDA - če seveda ne bo zadovoljna z odobrenimi izjemami - uvedla le protiukrepe s t. i. krajšega seznama v vrednosti 379 milijona evrov, kar ji omogočajo pravila Svetovne trgovinske organizacije (WTO).
Pripravljen ima tudi t. i. dolgi seznam, kar pomeni dodatne carine v višini 600 milijonov evrov na vrsto ameriških izdelkov v skupni vrednosti dveh milijard dolarjev, ki pa ga bo lahko uvedla šele, če bo zmagala v sporu, ki ga je zaradi jeklarskih ukrepov proti ZDA sprožila pri WTO. Razsodba naj bi sledila jeseni leta 2003.
Spor pred WTO in povračilni ukrepi v obliki dodatnih carin na vrsto ameriških izdelkov sta sicer le dva od treh ukrepov, za katere se je EU odločila potem, ko so ZDA z uvedbo do 30-odstotnih dodatnih carin na 21 izdelčnih skupin 20. marca letos zaprle svoj trg jekla. Tretji sklop ukrepov so zaščitni ukrepi za lasten trg jekla, ki jih je unija sprejela zaenkrat začasno, a jih bo po potrebi, torej če ZDA ne bodo popustile, podaljšala.