Z naložbenim načrtom za trajnostno Evropo naj bi v prihodnjem desetletju spodbudili za 1000 milijard evrov naložb. Mehanizem za pravičen prehod naj bi spodbudil 100 milijard evrov v letih 2021-2027 oziroma 143 milijard v prihodnjem desetletju.
Zgolj za uresničitev podnebnih in energetskih ciljev do leta 2030 je sicer po bruseljskih ocenah potrebnih dodatnih 260 milijard evrov na leto, tako da današnji načrt ni dovolj, ponazarjajo finančni izziv v komisiji.
Mehanizem sicer sloni na treh stebrih: skladu za pravičen prehod, naložbeni shemi v okviru novega evropskega naložbenega programa InvestEU in posojilom za javni sektor v okviru Evropske investicijske banke (EIB).
Za sklad je komisija predvidela 7,5 milijard evrov svežega denarja kot dodatek k majskemu predlogu za večletni proračun za obdobje 2021-2027, ki naj bi spodbudil do 50 milijard evrov naložb. Gre za nepovratna sredstva.
A za vsak evro iz tega sklada bo morala regija iz svoje kohezijske ovojnice sama prispevati najmanj 1,5-krat toliko in največ trikrat toliko. Temeljna logika je, da je prispevek regije sorazmeren z njeno razvitostjo. Revnejše naj bi torej prispevale manj, razvitejše več.
Denar iz sklada bo namenjen zlasti prezaposlovanju delavcev v teh regijah in ustvarjanju novih delovnih mest. Prednost naj bi torej imele regije z močno industrijsko zgodovino in močnim rudarstvom.
Ta mehanizem je treba videti kot "ogromen stroj za ustvarjanje delovnih mest za prihodnost", je ponazoril evropski komisar za proračun Johannes Hahn.
V komisiji navajajo pet meril za razdelitev 7,5 milijarde evrov, ki se nanašajo na intenzivnost izpustov toplogrednih plinov na regionalni ravni, število zaposlenih v industriji v tej regiji in v premogovništvu ter proizvodnjo šote in naftnega skrilavca.
Financiranje projektov v povezavi z jedrsko energijo je iz mehanizma za pravičen prehod izključeno, poudarjajo viri pri Evropski komisiji.
V okviru programa InvestEU naj bi z 1,8 milijardami evrov spodbudili približno 45 milijard evrov zasebnih naložb, v okviru EIB pa do 30 milijard evrov javnih naložb.
Članice bodo morale do konca leta pripraviti načrte, v katerih bodo podrobno opredelile problematična območja in kako nameravajo olajšati njihov prehod v brezogljično družbo. Ti načrti bodo del nacionalnih podnebnih in energetskih načrtov.
Komisija želi zeleni prehod olajšati tudi s prenovo pravil o državnih pomočeh, in sicer naj bi ta zmehčala za primere, ko gre za podnebno nevtralno proizvodnjo, energetsko učinkovite stavbe, zapiranje termoelektrarn in krožno gospodarstvo.
Zeleni dogovor pušča pečat tudi na evropskem semestru, letnem ciklu usklajevanja proračunskih in gospodarskih politik. V rednih letnih poročilih o gospodarskem stanju v članicah, ki jih je pričakovati februarja ali marca, bo uvedla posebno poglavje o tveganjih za trajnost.
KOMENTARJI (10)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.