Gospodarstvo

Evropski BDP v 15 letih?

Ljubljana, 13. 07. 2003 00.00 2 min branja 0

Tea Petrin

Ministrica za gospodarstvo Tea Petrin je dejala, da bi lahko z nižjo diferencialno stopnjo rasti, ki bi znašala tri odstotke, evropsko povprečje bruto domačega proizvoda ujeli v 12 do 15 letih.

Ministrstvo deluje preko štirih sklopov ukrepov, s katerimi želi spodbuditi konkurenčnost. Prvi se nanaša na krepitev ključnih faktorjev uspeha podjetij, kamor sodijo podjetništvo, inovativnost, znanje in tehnološki razvoj, drugi sklop ukrepov je povezan s pospeševanjem izvoza in pa pritoka kakovostnih tujih investicij, skupnih naložb, pa tudi izhodnih investicij. Slednje so tudi merilo za uspešnost posameznega gospodarstva. Tretji sklop so sistemske rešitve, regulativa, ki podjetja spodbuja, da izkoristijo priložnosti na domačem in tujih trgih, četrti sklop pa sestavljajo različne pomoči podjetjem, ki se znajdejo v težavah.

Petrinova meni, da bo Slovenija in slovenska podjetja morala krepiti svojo konkurenčnost, s čimer se bo zvišala tudi gospodarska rast. "Prizadevati si namreč moramo, da bi v čim krajšem času slovensko gospodarstvo postalo zelo dinamično in konkurenčno, sposobno visoke oz. vzdržno visoke gospodarske rasti in ustvarjanja visoke dodane vrednosti", je povedala Petrinova. Koliko naj bi znašala ta "vzdržna" gospodarska rast, je zelo težko oceniti. Gre za to, do kdaj si želimo doseči evropsko povprečje bruto domačega proizvoda (BDP). Če ga želimo doseči do leta 2010, bi to pomenilo šestodstotno letno rast BDP, kar pa je v danih pogojih zelo ambiciozen cilj.

Petrinova je spregovorila tudi o različnih raziskavah konkurenčnosti posameznih držav, kjer se Slovenija ni odrezala ravno najbolje. Obstajata dve raziskavi, prvo je opravil Svetovni gospodarski forum, kjer je Slovenija po indikatorjih konkurenčnosti relativno konkurenčna država, letošnja raziskava poslovne šole IMD, ki tudi opravlja take raziskave, pa Slovenijo uvršča med manj konkurenčne države, celo za Češko, Estonijo in Slovaško. Ta padec pa je po našem mnenju posledica tega, da so letos v raziskavo med male države vključili tudi velike regije, kot so Bavarska, Katalonija, Lombardija, ki pa so po konkurenčnosti na višji ravni. Poleg tega pa je bilo v raziskavi IMD upoštevano tudi vprašanje tujih investicij, kjer pa Slovenija še vedno zaostaja za državami pristopnicami. Kljub naštetemu pa Slovenija vseeno kaže napredek pri zviševanju konkurenčnosti, saj je letos v primerjavi z letom 2002 v obeh raziskavah močno izboljšala svoj indeks konkurenčnosti, je dejala Petrinova.

Ministrica je ob tem dodala, da je bila Slovenija v zadnjih 10 letih gospodarsko uspešnejša od ostalih držav kandidatk za vstop v EU, tudi tistih, ki so se na lestvici konkurenčnosti uvrstile višje od Slovenije, pri čemer je dosegla 72 odstotkov razvojnega povprečja EU. To pa kaže na sposobnost slovenskega gospodarstva in uveljavljanje slovenskih podjetij v tujini. Naša gospodarska rast je namreč zelo odvisna od tujega povpraševanja oz. plasmana naših izdelkov v tujini, pri čemer smo bili v zadnjih letih relativno uspešni, je poudarila Petrinova.

Izberite 24ur.com za svoj prednostni vir na Google.
  • Lidl Xmas Kuche nov2026 309x513 01 image1
  • Lidl Xmas Kuche nov2026 309x513 02 prod1
  • Lidl Xmas Kuche nov2026 309x513 03 prod2
  • Lidl Xmas Kuche nov2026 309x513 04 prod3
  • Lidl Xmas Kuche nov2026 309x513 05 prod4
  • Lidl Xmas Kuche nov2026 309x513 06 prod5
  • Lidl Xmas Kuche nov2026 309x513 07 prod6
  • Lidl Xmas Kuche nov2026 309x513 08 image2
  • Lidl Xmas Kuche nov2026 309x513 09 prod7
  • Lidl Xmas Kuche nov2026 309x513 10 prod8
  • Lidl Xmas Kuche nov2026 309x513 11 prod9
  • Lidl Xmas Kuche nov2026 309x513 12 prod10
  • Lidl Xmas Kuche nov2026 309x513 13 prod11
  • Lidl Xmas Kuche nov2026 309x513 14 prod12
  • Lidl Xmas Kuche nov2026 309x513 15 prod13
ISSN 1581‑3711 © 2025
24ur.com, Vse pravice pridržane
Verzija: 2022