Na podlagi zakonodaje, sprejete v času energetske krize po ruskem napadu na Ukrajino, v EU velja cilj 90-odstotne napolnjenosti skladišč do začetka ogrevalne sezone. Evropska komisija je članice marca letos zaradi pretresov na energetskem trgu po ameriško-izraelskem napadu na Iran s ciljem večje prožnosti pozvala, naj razmislijo o znižanju cilja na 80 odstotkov.
Po ponedeljkovih podatkih so skladišča napolnjena 71-odstotno. Glede na še vedno prevladujoče nenavadno toplo vreme po Evropi, ki naj bi trajalo še nekaj časa, pa se zdi, da bi EU vsaj 80-odstotni cilj do začetka ogrevalne sezone lahko dosegla.
Vendar pa ob še vedno negotovih razmerah na plinskem trgu skrb ostaja. Ob zmanjšanih dobavah z Bližnjega vzhoda in povečanem azijskem povpraševanju po utekočinjenem zemeljskem plinu lahko namreč še vedno pride do težav pri oskrbi Evrope. Cene plina na nizozemskem vozlišču TTF se z okoli 72 evri za megavatno uro še vedno gibljejo blizu najvišjih ravni v treh letih.
'Pričakujemo zelo visoke cene'
"Približujemo se zimi, ki bo zahtevna. Ne pričakujemo težav pri varnosti oskrbe z energijo, vendar pa pričakujemo zelo visoke cene," je ob robu neformalnega ministrskega zasedanja v Dublinu povedal Dan Jorgensen.
Opozoril je, da četudi ne bo težav z oskrbo z energijo, imajo lahko ljudje, ki si ne morejo privoščiti goriva, občutek, kot da bi jih imeli. "Že v običajni zimi si 50 milijonov ljudi v Evropi ne more ustrezno ogrevati svojih domov, tako da bi lahko bilo to zimo še huje," je poudaril.
Da Evropo čaka zelo težka zima, je opozoril tudi izvršni direktor Mednarodne agencije za energijo (IEA) Fatih Birol. "Upajmo, da ne bo huda zima, vendar pa upanje ni energetska strategija," je dejal. Ob tem je izrazil zadovoljstvo, da se Evropska komisija zaveda izzivov in sprejema ukrepe, ter upanje, da bodo evropske in partnerske države sodelovale pri zmanjšanju tveganj za evropski energetski sistem.
K vsemu temu se je pridružila še visoka cena nafte, ki draži goriva. O izvajanju ukrepov za znižanje cen energentov za državljane in zagotavljanju energetske varnosti v sodelovanju s partnerskimi tretjimi državami so danes v Dublinu razpravljali ministri članic EU, pristojni za energetiko. Iz Slovenije se je srečanja udeležil državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo in energetiko Tomaž Žagar.
Komisar poziva k varčevanju in omejitvi subvencij
Jorgensen je pred srečanjem ministre v pismu pozval, naj članice sprejmejo ukrepe za zmanjšanje porabe plina in elektrike. "Soočamo se s cenovno krizo, ki se navezuje na krizo oskrbe," je v pismu, do katerega sta prišla Reuters in Politico, zapisal komisar.
"V kontekstu omejene globalne dobave in močnega nihanja cen je lahko zmanjšanje povpraševanja učinkovito orodje za brzdanje cen," je navedel. Ukrepi članic za zmanjšanje porabe plina in elektrike, predvsem ko gre za javno infrastrukturo, naj po njegovih navedbah trajajo, kolikor dolgo bo treba. Ob tem je poudaril, da kljub zahtevnim razmeram trenutno še ni neposredne grožnje za varnost energetske oskrbe.
Po koncu zasedanja je Jorgensen poudaril, da visoke cene goriv na bencinskih servisih ne smejo postati nova normalnost. Zagotovil je, da bodo razmere na energetskih trgih naslovili pragmatično in fleksibilno.
Ob tem je izrazil razumevanje za subvencije za fosilna goriva, ki so jih številne članice uvedle pod političnim pritiskom, povezanim z zahtevnim položajem podjetij in gospodinjstev. Članice je pozval, naj bodo takšni ukrepi čim bolj časovno omejeni in ciljno usmerjeni v najbolj prizadete.
"Fiskalni viri so omejeni in javnega denarja ne bi smeli zapravljati za ukrepe, ki so v času krize fosilnih goriv kontraproduktivni," je dejal.
Poudaril je, da komisija sliši pozive držav članic, gospodarstvenikov in državljanov k dodatni prožnosti pri sprejemanju podpornih ukrepov. Med drugim preučujejo, kako bi lahko podprli razpoložljivost in cenovno dostopnost pogonskih goriv.
Jorgensen je danes podprl tudi pozive Francije in nekaterih drugih držav članic k odlogu začetka izvajanja dela evropske uredbe o izpustih metana. Predlagal je, da bi se določila o poročanju uvoznikov fosilnih goriv glede izpustov tega toplogrednega plina namesto prihodnje leto začela uporabljati leta 2028.
Komisija vztraja pri prehodu na čiste vire
Odziv EU in njenih članic na energetsko krizo, ki je povezana predvsem z napetostmi na Bližnjem vzhodu, pa mora po Jorgensenovih besedah poleg prožnosti pri podpori podjetjem in državljanom vključevati tudi pospešitev prehoda na čiste vire energije in strukturne spremembe na energetskih trgih.
"Naša pot je začrtana. To je čista energetska neodvisnost, saj so več doma proizvedene čiste energije, interkonektorji, nadgrajena omrežja, učinkovitost hranilnikov energije in elektrifikacija edini način, da bo Evropa postala bolj neodvisna in strukturno znižala cene," je poudaril Jorgensen.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.