Kot je Paul De Grauwe s katoliške univerze v Leuvenu povedal za belgijski časnil The Business, grozi najambicioznejšemu evropskemu projektu propad. "Politična unija je logična posledica monetarne unije. Če ta ne bo vzpostavljena, potem evroobmočje dolgoročno gledano ne bo moglo obstati," opozarja De Grauwe.
Kljub temu, da je bil sam močan zagovornik uvedbe enotne evropske valute, se De Grauwe zdaj večkrat sprašuje, ali je Evropska unija sploh potrebna. "Začenjam dvomiti v to. Dovolj je že, da države odprejo svoja gospodarstva. Tega pa ni treba storiti v okviru Evropske unije," pravi belgijski ekonomist.
"Monetarna unija bo propadla ... ne naslednje leto, ampak v desetih ali dvajsetih letih. Ne obstaja nobena monetarna unija, ki bi lahko preživela brez politične unije. Vse so propadle," opozarja De Grauwe.
Ekonomisti sicer poudarjajo da je skupna evropska valuta bila uvedena z namenom ustvarjanja novih delovnih mest, krepitve gospodarske rasti in zniževanja cen, vendar sedanje stanje ni niti najmanj optimistično. Gospodarska rast v evrskem območju znaša okoli 2 odstotka na letni radni, nezaposlenost pa je še vedno višja od osmih odstotkov.
De Grauwe meni, da so za visoko nezaposlenost odgovorni nacionalni politiki, medtem ko so instrumenti, s katerimi bi lahko kaj spremenili preneseni na evropske institucije.
Za Lizbonsko strategijo, načrta, po katerem bi evropsko gospodarstvo v srednjeročnem obdobju morali postati najbolj konkurenčno na svetu, De Grauwe meni, da je govora o 'politični fikciji ... ki bi se ji bilo najboljše odreči'.
Vendar pa belgijski ekonomist ni edini strokovnjak, ki ga skrbi prihodnost evra.
Enako razmišlja tudi novi član izvršnega odbora Evropske centralne banke, podpredsednik nemške Bundesbanke Jürgen Stark. "EU je trenutno v kritični fazi," je dejal Stark pretekli teden v poročilu pred Evropskim parlamentom.
"Zaradi teh trendov sem zaskrbljen, ker če želimo, da bi monetarna unija dobro funkcionirala ... so potrebni skupni politični temelji in politična predanost," je dejal Stark.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.