Gospodarstvo

Fatih Birol: Naftni trgi se približujejo kritični točki

Pariz, 22. 05. 2026 10.49 pred 48 minutami 2 min branja 2

Naftna vrtina

Naftni trgi bodo julija ali avgusta zašli v "rdeče območje", meni izvršni direktor Mednarodne agencije za energijo (IEA) Fatih Birol. Posledice vojne v Iranu, zmanjšan izvoz z Bližnjega vzhoda, nizke rezerve in povečano povpraševanje zaradi poletnih potovanj so kombinacija, ki napoveduje težke čase.

Izvršni direktor IEA Fatih Birol
Izvršni direktor IEA Fatih Birol
FOTO: AP

Naftni trgi, ki so jih v krizo pahnili ameriško-izraelski napadi na Iran in iranski povračilni ukrepi, bodo julija ali avgusta dosegli kritično točko, napoveduje izvršni direktor Mednarodne agencije za energijo (IEA) Fatih Birol. Večje povpraševanje zaradi potovanj v času turistične sezone, nizke rezerve in zmanjšan izvoz z Bližnjega vzhoda bodo povzročili globalni krč, opozarja.

Po mnenju Birola je edina učinkovita rešitev takojšnje in brezpogojno odprtje Hormuške ožine, poroča Guardian.

Birol je dejal, da se države same odločajo, kdaj in kako bodo sprostile naftne rezerve, da pa je IEA pripravljena zadevo koordinirati.

Po njegovi oceni nad energetskim sektorjem še nikoli ni bilo "tako dolge in dominantne sence geopolitike", kot je zdaj. Že večkrat je tudi ponovil napoved, da bo tokratna naftna kriza hujša od tistih leta 1973, 1979 in nazadnje 2022, ko je Rusija začela vojno v Ukrajini. Po ocenah IEA na trgu vsak dan umanjka kar 14 milijonov sodčkov (159 litrov) nafte.

Ob tem prvega moža IEA skrbi, da bodo neizogibno inflacijo izkoristile populistične stranke v Evropi, ki bodo za krizo obtožile obstoječi sistem, čeprav se cena nafte določa na mednarodnih trgih.

Birol po poročanju Guardiana ne vidi nobene možnosti, da bi se proizvodnja nafte v letu dni vrnila na ravni pred izbruhom krize. Združeni arabski emirati pri tem niso izjema, države, kot je Irak, katerih proračun v veliki meri polnijo prihodki od nafte, pa bodo za okrevanje potrebovale dolga leta.

Ugled Bližnjega vzhoda kot varnega dobavitelja energentov je bil okrnjen, zato bodo države iskale druge, varnejše vire. Birol predvideva, da se bo povečalo povpraševanje po jedrski energiji ter obnovljivih virih, v določeni meri pa tudi po premogu.

Iran od začetka vojne 28. februarja, ki sta jo sprožila ZDA in Izrael, nadzira za izvoz nafte in plina strateško pomembno Hormuško ožino. Posledično so cene nafte v zadnjih tednih strmo naraščale in države prisilile v iskanje alternativnih dobav.

IEA je marca sporočila, da bo svetovnim trgom zagotovila 400 milijonov sodov iz nujnih zalog članic IEA, od katerih je bilo že izčrpanih približno 164 milijonov sodov.

Proizvodnim delavcem Samsunga skoraj 300.000 evrov dodatka k plači

  • FLJ 1
  • FLJ 2
  • FLJ 3
  • FLJ 4
  • FLJ 5
  • FLJ 6
  • FLJ 7
  • FLJ 8
  • FLJ 9
  • FLJ 10
  • fLJ 11
  • FLJ 12
  • FLJ 13
  • FLJ 14
  • FLJ 15
  • FLJ 16
  • FLJ 17
  • FLJ 18
  • FLJ 19
  • FLJ 20
  • FLJ 21
  • FLJ 22
  • FLJ 23
KOMENTARJI2

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Samo.Jst
22. 05. 2026 12.35
Zakaj ne naredijo po Amreiško...no Trumpovsko - on je zakuhal zato naj Amerika poravna vsem ostailm izpad goriva. Lahko preko neposredne dobave nafte po konkurenčnih cenah ali pa preko dodatnih carin. A ni preprosto?
Rde?a pesa in hren
22. 05. 2026 12.23
Do tega ne bo prišlo, ker bo prej prišlo do novega napada na Iran. Do takrat bodo morali to situacijo razrešit. Kar ne pomni da v dobro. ampak slabše.
ISSN 15813711 © 2025
24ur.com, Vse pravice pridržane
Verzija: 1725