Odbor je v torek znižal ključno obrestno mero, po kateri si banke med seboj čez noč posojajo denar, za pol odstotne točke na dva odstotka. Odbor guvernerjev Fed je hkrati znižal diskontno obrestno mero, in sicer prav tako za pol odstotne točke na 1,5 odstotka.
Odbor za odprti trg Fed je v kratki izjavi za javnost zapisal, da zaskrbljenost zaradi slabljenja poslovnih pogojev doma in v tujini pritiska na gospodarsko dejavnost. Odbor meni, da je nevarnost gospodarske šibkosti večja od vseh drugih, kar pomeni zavito napoved možnosti dodatnega znižanja obrestnih mer na naslednjih sestankih. Izrazil je prepričanje, da so dolgoročni obeti za rast produktivnosti in gospodarstva ugodni, kar naj bi postalo jasno takoj, ko usahnejo nenavadne sile, ki ovirajo povpraševanje.
Borze so se na novico o znižanju obrestnih mer odzvale pozitivno, kljub temu, da je bila poteza odbora vse prej kot nepričakovana. Industrijski indeks Dow Jones je sinočnje poslovanje sklenil na vrednosti 9.591,12 točke, kar je za 1,6 odstotka, oz. 150,09 točke višje, kot v ponedeljek. Tehnološki indeks Nasdaq Composite je pridobil 41,43 točke oz. 2,3 odstotka ter torkovo poslovanje sklenil na vrednosti 1.835,08 točke. Indeks Standard & Poor's 500 pa je porasel za 1,5 odstotka oz. 16,02 točke na 1.118,86 točke.
Gospodarski analitiki menijo, da je bila poteza Fed pogumna, saj se z zniževanjem obrestnih mer počasi bližajo dnu. Kljub temu pa naj bi bilo še prostora za nadaljnje znižanje za četrt odstotne točke na naslednjem sestanku odbora za odprti trg Fed decembra letos. Ameriško gospodarstvo je začelo slabeti že lani, Fed pa je poskušal padec upočasniti z najbolj aktivno politiko zniževanja obrestnih mer v zgodovini centralne banke. Ključna obrestna mera je v začetku leta znašala 6,5 odstotka, zdaj pa je na dveh odstotkih, kar je najnižje v zadnjih 40 letih.
Administracija Georgea Busha mlajšega je svoje prispevala s fiskalno politiko zniževanja davkov, še preden pa bi se lahko začeli kazati prvi rezultati, je prišlo do terorističnih napadov, ki so ameriškemu gospodarstvu zadali hud udarec in utrdili prepričanje, da je gospodarstvo v recesiji. Da so se časi spremenili, je najbolje simboliziral prihod predsednika Fed na sestanek odbora za odprti trg. Alan Greenspan se je tokrat pripeljal z limuzino, medtem ko je na prejšnje sestanke prihajal peš.
V Washingtonu je sredi poglabljanja krize prišlo do pričakovanih prepirov med demokrati in republikanci, na kakšen način pomagati k okrevanju gospodarstva. Republikanci so prepričani, da bo prosti trg sam po sebi uredil zadeve in je treba le znižati davke, še posebej premožnejšim, ki bodo vlagali naprej. Demokrati menijo, da bodo premožnejši vlagali tako kot vsi ostali, torej v tem trenutku ne preveč, zato pa bi bilo treba povečati državno porabo oz. državna vlaganja ter znižati davke predvsem revnejšim slojem, ki bodo denar zagotovo porabljali vsaj za preživetje.
Večina analitikov je še vedno prepričana, da bo kombinacija ukrepov centralne banke in vlade dala rezultate sredi prihodnjega leta, vendar nekateri opozarjajo, da ne bo nič pomagalo, če se potrošniki ne bodo znebili strahu pred terorizmom in začeli živeti oz. zapravljati kot v mesecih pred 11. septembrom. Medtem ko je podjetniška poraba letos nenehno upadala, pa so bili potrošniki tisti, ki so držali gospodarstvo v pozitivnih številkah.
Ministrstvo za delo je prejšnji teden sporočilo, da je v oktobru brez dela ostalo 415.000 ljudi in da se je letna stopnja brezposelnosti s 4,6 odstotka v septembru, oktobra dvignila na 5,4 odstotka. Podatek, ki zagotovo ni dobro vplival na potrošnike, ki bodo imeli denar nekaj časa raje v nogavicah. Ministrstvo za trgovino pa je sporočilo, da je gospodarstvo oktobra prvič po letu 1991 zabeležilo negativno rast 0,4 odstotka. Dobra novica je sicer, da še ni sledu o inflaciji, kar pomeni, da bo odbor za odprti trg Fed lahko še naprej počasi zniževal obrestne mere, dokler se ne uresničijo pozitivne napovedi o gospodarski rasti v prihodnjem letu, ko bo spet prišlo do serije poviševanja obrestnih mer, da ne bi cene podivjale.
Manevrskega prostora sicer ni veliko, saj nekateri že opozarjajo na položaj Japonske, kjer so obrestne mere nične, gospodarstvo pa se še vedno ne more rešiti iz recesije. Glavna razlika med Japonsko in ZDA pa naj bi bila v vladnih ukrepih, saj ameriškemu gospodarstvu pomagata vlada in kongres z zniževanjem davkov.