Sodišče evropskih skupnosti (ECJ) v Luksemburgu je danes odločilo, da je "feta" sir z zaščitenim geografskim poreklom in ne generično ime za vrsto sira, ki se izdeluje po določenem proizvodnem postopku. S tem so grški proizvajalci fete dobili pravico, da edini v Evropski uniji tržijo sir v slanici pod imenom "feta", medtem ko proizvajalci iz drugih članic unije tega imena ne smejo več uporabljati.
Spor se je sicer vlekel več kot desetletje, saj sta predvsem Nemčija in Danska, kjer so nekateri sirarji svoje izdelke tržili pod imenom "feta", nasprotovali uvrstitvi te označbe na seznam imen z zaščitenim geografskim poreklom, za katero je v skladu z evropsko uredbo o zaščiti geografskih oznak po več letih sporov med omenjenimi državami leta 2002 zaprosila Grčija.
Feta je z geografskim poreklom
Komisija strokovnjakov je ugotovila, da "feta" ni generično ime za vrsto sira, ki se uporablja neodvisno od geografskih konotacij. Negrški proizvajalci tega sira so namreč v trženju svojega izdelka v zavesti potrošnika vzpostavljali povezavo med sirom in Grčijo, in sicer z uporabo različnih grških označb in simbolov. Imena "feta" zato po mnenju ECJ ni mogoče preprosto ločiti od Grčije, kjer se feta proizvaja po posebnem proizvodnem postopku. Značilnosti sira, tako ECJ, so v veliki meri pogojene z značilnostmi prostora, kjer ga proizvajajo, zato tega imena ni mogoče uporabljati za podobne sire, ki jih proizvajajo izven Grčije.
