Finančni analitik: 'Prilagoditev ponudbe zna biti boleča, tlakovana z bankroti najšibkejših členov'

Cena nafte je na podlagi povečanja zalog v ZDA in uveljavitve jedrskega dogovora med Iranom in svetovnimi silami dosegla najnižjo vrednost v zadnjih 12 letih. Nafta brent je namreč padla že pod 28 dolarjev (25,7 evra) za 159-litrski sod. Tolikšnih presežkov nafte na trgu še nismo imeli, na drugi strani pa je povpraševanje po nafti zaradi upočasnjene rasti globalne ekonomije že dlje časa šibko.

Analitiki pričakujejo, da se bodo zaloge nafte prihodnji dve leti še povečevale, zaradi česar bodo cene nafte še lep čas rekordno nizke. K povečanju zalog bo zagotovo precej prispeval tudi Iran po odpravi nekaterih sankcij. Po poročanju tujih finančnih medijev, naj bi imel Iran okoli 30 milijonov sodčkov nafte shranjenih na svojih tankerjih v Perzijskem zalivu.

Slovenski finančni analitik: Vsak večji šok na trgu nafte na koncu ne vpliva dobro na gospodarstva

Kaj padanje cen nafte pomeni za svetovno gospodarstvo, smo povprašali borznega posrednika v družbi ALTA Invest Saša Stanovnika, ki je dejal, da vsak večji šok na trgu nafte na koncu ne vpliva dobro na gospodarstva in posledično tudi ne na kapitalske trge. "Kakšna je povezava, je odvisno od tega, ali gre v našem primeru za padec cen nafte zaradi presežne ponudbe ali pa tudi zaradi ohlajevanja rasti povpraševanja. Prvo ima le posredne negativne posledice na ostale panoge, drugi dejavnik pa je bistveno bolj zaskrbljujoč. To je tudi eden izmed razlogov za trenutno globalno korekcijo – ugibanje, koliko je razlogov tudi na strani povpraševanja," pravi Stanovnik, ki opozarja, da naj bi bila cena nafte v prvi polovici leta še naprej na udaru, predvsem zaradi presežne ponudbe. "Pri čemer seveda ne pomagajo napovedi o večjem izvozu s strani Irana, namreč za 500.000 sodčkov na dan. Toda ponudba se slej ko prej prilagodi, zato pričakujemo stabilizacijo cen nafte do sredine leta in boljši zaključek leta." 

"Toda prilagoditev ponudbe zna biti boleča, tlakovana z bankroti najšibkejših členov z vidika podjetij, obenem pa se težko pričakuje močan odboj, zato bodo posamezne države izvoznice nafte še nekaj časa trpele. Tu pa je seveda vprašanje, ali bodo v vmesnem času ti najšibkejši členi okužili tudi okoliška podjetja in gospodarstva," pravi Stanovnik.

Povsem logično je, da imajo trenutno največje težave države, kjer je višina izvoza odvisna od nafte oziroma cene nafte, s tem pa tudi njihova plačilna bilanca ter državni proračun, pravi Stanovnik. "Nižje cene nafte pomenijo, da prihaja do makroekonomskih težav v teh državah, še posebej, če se gospodarstva niso uspela diverzificirati. Dober primer take države je Rusija, številne države na Bližnjem Vzhodu, bolečino zaradi nizkih cen surovin, ne samo nafte, čuti tudi Brazilija itd. Upad aktivnosti v teh državah pa posredno lahko nato vpliva tudi na njihove glavne trgovinske partnerje. In tako se težave širijo," pojasnjuje Stanovnik in dodaja: "Dodatno težavo nižjih cen nafte predstavlja dejstvo, da velik del svetovnih podjetniških investicij, celo dobra tretjina, izhaja iz dejavnosti nafta in plin ali surovinskih podjetij. Če se zaradi nizkih cen nafte (in surovin) te investicije začnejo rezati, potem logično slej ko prej lahko trpi celotna veriga. Najprej seveda podjetja, ki izdelujejo mehanizacijo za naftna podjetja, hitro pa se lahko pozna tudi na bankah, ki projekte financirajo in lahko posledično zabeležijo slabe kredite."

Padec cen nafte je zadal hud udarec energetskim družbam. "MSCI Energy je tako v USD v letu 2015 upadel za 24,5 odstotka, pa že leto 2014 ni bilo najbolj ugodno z 15,7 odstotnim padcem," pravi Stanovnik in dodaja, da po logiki fundamentalno sledi industrijska panoga. "Zaradi skrbi glede cen nafte oziroma, kaj lahko tako močan padec implicira (bodisi neposredno močno ohlajevanje povpraševanja oziroma gospodarske rasti bodisi posredno ohlajevanje preko finančnih kriz v državah, ki so odvisne od izvoza surovin in nafte), pa je trenutno za stabilizacijo cen delniških indeksov treba najprej doseči stabilizacijo cen nafte. Vsaj vlagatelji trenutno gledajo tako na povezanost obeh trgov," pravi.

Na vprašanje, kako (če sploh) vse to vpliva na slovenski trg, pa Stanovnik odgovarja: "Če se nadaljuje globalna delniška korekcija, ki je, kot rečeno, povezana tudi z skrbmi glede dogajanj s cenami nafte, temu težko ubeži tudi domači slovenski delniški trg. Vlagatelji se namreč v primeru večjih korekcij zatekajo k bolj tradicionalnim defenzivnim trgom."

Kateri so pozitivni učinki?

Nizke cene nafte imajo tudi pozitivne učinke, in sicer z vidika boljše kupne moči gospodinjstev, ki bodo manj potrošila za ogrevanje in transport, pojasnjuje Stanovnik in dodaja, da se tudi številne panoge oziroma podjetja iz njih lahko srečajo z nižjimi operativnimi stroški. Tako so lahko manjši stroški transporta ter stroški posameznih vhodnih surovin. "Konec koncev pa imajo, vsaj v Evropi, zaenkrat veliko koristi državni proračuni, saj so cene nafte padle bolj kot cene pogonskih goriv v zameno za porast deleža trošarin, dajatev in davkov. Je pa tudi res, da vse to velja kratkoročno oziroma pod predpostavko, da se zaradi nižjih cen nafte ne pozna na splošni ohladitvi svetovnega gospodarstva in s tem povpraševanja. To pa je trenutno največja bojazen, ki se tudi odseva na kapitalskih trgih," še pravi Stanovnik.

Azijske borze še naprej v rdečih številkah

Po petkovem padcu se tečaji delnic na borzah v Aziji znižujejo tudi danes. Zaradi še naprej padajočih cen nafte in zaskrbljenosti spričo kondicije kitajskega gospodarstva vlagatelji iščejo varnejše naložbe in prodajajo delnice. Na vodilni azijski borzi v Tokiu se je indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na osnovi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, znižal za 1,20 odstotka in trgovanje končal pri vrednosti 16.955,57 točke.

V Južni Koreji je osrednji borzni indeks Kospi izgubil 0,02 odstotka vrednosti, avstralske delnice pa so se pocenile v povprečju za 0,74 odstotka. Na Tajvanu se je osrednji indeks zvišal za 0,63 odstotka.

Zaradi vztrajnega padanja cen nafte so se pocenile predvsem delnice energetskih družb. V Sydneyju se je tako panožni indeks znižal za približno tri odstotke, delnice nekaterih energetskih družb, kot sta Liquefied Natural Gas in Oil Search, pa tudi za pet odstotkov.