Finančni komentar: Črni ponedeljek 2.0 – Sence preteklosti

Čeprav se ponovitev dogodkov izpred 36 let zdi malo verjetna, možnosti za borzni zlom ni mogoče povsem izključiti. Današnji finančni trg je bolj kompleksen in prepleten s številnimi globalnimi geopolitičnimi negotovostmi, ki lahko povečajo volatilnost. Kljub sodobnim varovalom in intervencijam centralnih bank ni popolnega jamstva, da bi preprečili val paničnih prodaj. Visoke obrestne mere in gospodarska nestabilnost vlagateljem narekujejo previdnost; možnost hitrega in močnega padca je realna. A prav v takšnih trenutkih lahko nastanejo tudi priložnosti za tiste, ki so pripravljeni pametno vlagati. Pravilno izbrana podjetja in sektorji imajo lahko kljub kratkoročni volatilnosti dolgoročen potencial rasti. S preudarnim pristopom in osredotočenostjo na dolgoročne trende lahko vlagatelji izkoristijo priložnosti, ki se pojavijo v negotovih časih.

Ameriška centralna banka (FED) je po borznem zlomu 19. oktobra 1987, znanem kot črni ponedeljek, naletela na številne izzive in kritike. Njihov odziv je bil počasen; likvidnost v finančnem sistemu bi lahko zagotovili hitreje in bolj odločno. Prav tako so tedaj imeli omejeno razumevanje medsebojne povezanosti globalnih trgov. Poleg tega so zamudili s preventivnimi ukrepi in niso zagotovili dovolj transparentnosti, kar bi lahko omililo negotovost med vlagatelji in povečalo zaupanje v finančni sistem. Danes imajo centralne banke, kot sta FED in Evropska centralna banka (ECB), večjo moč in vpliv na finančne trge ter gospodarstvo. Sodobni mehanizmi monetarne politike in regulacije zagotavljajo večjo stabilnost in varnost.

Na posnetku, ki je nastal prejšnji teden na Brdu pri Kranju, je vidno, da so guvernerji centralnih bank v večini moški. Christine Lagarde je njihova predsednica, poleg nje je še Nemka Isabel Schnabel, ki je članica izvršnega odbora.  Predsednica Nataša Pirc Musar bo morala do srede izbrati enega od sedmih kandidatov za novega guvernerja; morda dobimo prvo guvernerko Sašo Jazbec, sekretarko na ministrstvu za finance, za guvernerja se poteguje tudi Anton Rop, vice guverner Milan M. Cvikl, ponovno je kandidaturo napovedal tudi aktualni guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle. 

Prejšnji teden je Svet Evropske centralne banke (ECB) znižal obrestno mero za četrt odstotka, kar je že tretje letošnje znižanje. Odločitev je bila sprejeta kljub dejstvu, da so evropski delniški trgi na zgodovinskih višinah. Nemški delniški indeks DAX je po četrtkovi odločitvi ECB prav tako dosegel rekordno vrednost, saj je od začetka leta pridobil 17 odstotkov. Čeprav delnice nemške avtomobilske industrije padajo, ostali sektorji rastejo. Tretja največja evropska delniška družba ASML, ki proizvaja stroje za izdelavo čipov za umetno inteligenco, pa je imela slab teden. Zaradi prezgodnje objave četrtletnih rezultatov je njena delnica padla za skoraj 14 odstotkov in izbrisala ves letošnji donos.

ASML je znižal svoje napovedi prihodkov za leto 2025 in zdaj pričakuje prihodke med 30 in 35 milijardami evrov. Podjetje proizvaja litografske stroje, ki so ključni za izdelavo naprednih čipov. Spodnja infografika ponuja podroben pregled podjetja ASML, ključnega igralca v polprevodniški industriji. Petletna skupna letna rast delnic (CAGR) znaša 25 odstotkov, kar kaže na močno rast, medtem ko je bruto marža v zadnjih 12 mesecih (LTM) impresivnih 51 odstotkov. Večino prihodkov podjetje ustvari s prodajo sistemov (73 odstotkov), pri čemer ima pomembno geografsko izpostavljenost na Tajvanu, v Kitajski in ZDA. Kljub temu se sooča z izzivi, kot so geopolitične napetosti in ciklična narava povpraševanja.

Christine Lagarde, predsednica ECB, je v intervjuju prejšnji teden opozorila na tveganja, povezana z inflacijo: "Tveganje obstaja tako pri prehitrem padcu inflacije, kar bi upočasnilo gospodarsko rast, kot tudi pri njenem morebitnem ponovnem porastu, kar bi povzročilo dvig cen. Vse je odvisno od geopolitičnih razmer in vpliva na cene energentov. Prav tako bo ključno, kako bodo Evropejci zaupali v gospodarstvo in ali bodo pripravljeni nadaljevati s potrošnjo in vlaganjem."

Kljub padcu cen surove nafte za skoraj 10 odstotkov v zadnjih dveh tednih bomo v Sloveniji od jutri naprej gorivo točili po višjih cenah. Kitajska centralna banka, ki se sooča z grožnjo deflacije, pošilja finančne spodbude na delniške trge. Hongkonški indeks Hang Seng je v dveh tednih izgubil 10 odstotkov, vendar je ob koncu tedna okreval, saj so na trg sprostili dodatnih 100 milijard evrov.

V ZDA trgi pričakujejo zmago Donalda Trumpa na prihajajočih volitvah. Javnomnenjske raziskave mu kažejo prednost, njegova delnica DJT Trump Media and Technology Group je prejšnji teden poskočila za 17 odstotkov, kar je njegovo premoženje povečalo za pol milijarde evrov. Od začetka leta je vrednost podjetja TMTG narasla za kar 70 odstotkov. Poleg tega je Trump prejšnji teden predstavil nov kripto projekt, ki pa ni požel uspeha. V 13-stranskem dokumentu kripto projekt World Liberty Financial je navedeno, kako se kovanci dodelijo. Trumpova družina bi prejela 75 odstotkov neto prihodkov od protokola. V nasprotju s tem bitcoin še naprej raste, v zadnjih 10 dneh je poskočil za 14 odstotkov. Bitcoin ETF skladi so minuli teden kupili 36.580 bitcoinov, kar je enako količini, ki jo rudarji ustvarijo v 81 dneh.

Prejšnji teden so Nobelovo nagrado za ekonomijo prejeli trije raziskovalci z ameriških univerz, ki so tri desetletja preučevali, zakaj so nekatere države bogatejše od drugih in kaj so ključne razlike v blaginji med narodi. James A. Robinson, profesor na Univerzi v Chicagu, je v svojem govoru dejal: "Spremembe v razvoju držav niso zgolj ekonomski izziv. Ljudje v revnih državah pogosto dobro razumejo svoje težave, vendar se morajo združiti in skupaj ukrepati, da bi uspešno rešili izzive."

 Tehnološki velikan Google želi poceni elektriko in neodvisno od volje ZDA, zato bo za svoje potrebe zgradil sedem jedrskih reaktorjev, enako idejo imata tudi Microsoft in Amazon. Delnice podjetij v tem sektorju eksplozivno rastejo. Nano Nuclear energy, ki razvija mikroreaktorsko tehnologijo, je od septembra poskočil za kar 203 odstotke. Delnice podjetja OKLO, ki razvija napredno jedrsko tehnologijo, pa še nekoliko več, v manj kot dveh mesecih imajo 234-odstotno rast.   

Osrednji slovenski delniški indeks SBITOP je prejšnji teden zrasel za 1,19 odstotka, vendar je še vedno tri odstotke nižje od vrednosti, ki jih je dosegel julija. Največ je minuli teden pridobila delnica NLB, ki je zrasla za pet odstotkov, medtem ko se je Telekom Slovenije okrepil za dobra dva odstotka. Od lanskega oktobra je vrednost delnic Telekoma Slovenije zrasla za 40 odstotkov.

V zadnji epizodi Finančnega POPkasta je podpredsednik uprave Telekoma Boštjan Škufca Zaveršek razkril ambiciozne cilje družbe do leta 2028: "Želimo podvojiti čisti dobiček in prihodke Skupine Telekom pripeljati do milijarde evrov. Poleg tega si prizadevamo za 99-odstotno pokritost prebivalstva s signalom 5G do konca naslednjega leta."

V tem tednu zaključujemo projekt Svet portfelj, ki je od lanskega septembra ustvaril 23-odstotni donos. Namen portfelja je bil, da pokažemo, kako vlaganje deluje v praksi, kaj je sploh portfelj, kako zahtevno je v resnici ustvariti 10- ali 20-odstotni donos v enem letu. Če vam torej nekdo obljublja visoke donose v kratkem času, lahko lažje razumete, da je to malo verjetno. V bodoče želimo več pozornosti nameniti zanimivim trendom na delniških trgih, zato bo v prihodnosti tudi več poudarka na analizi posameznih delnic. Verjamem, da je projekt Svet portfelj, ki sem ga upravljal skupaj s finančnim analitikom Nikolo Maljkovićem in upravljavcem premoženja Simonom Skubinom iz Optimtraderja, pripomogel k širjenju finančne pismenosti.

"Življenje je kot vožnja s kolesom. Da ohraniš ravnotežje, se moraš premikati." - Albert Einstein