Finančni komentar: Konec optimizma

Zmaga Donalda Trumpa je sprva sprožila evforijo na ameriških delniških trgih, ki so imeli najbolj donosen teden v letu. Vlagatelji so upali na ugodne gospodarske politike in deregulacijo, ki bi spodbudila rast. A začetni zanos se je hitro razblinil. Minuli teden so borze po vsem svetu zajele rdeče številke, ki so signalizirale konec optimističnega vala. Negotovost glede prihodnjih ekonomskih ukrepov, strah pred inflacijo in globalni gospodarski izzivi so očitno pretehtali nad začetnimi pričakovanji, ki so bili očitno zgolj kratkoročna iluzija.

Svetovni delniški indeks (MSCI) je padel za dobra dva odstotka. Osrednji ameriški indeks (S&P 500) je izgubil prav tako dva odstotka. Glavni tehnološki indeks (Nasdaq), ki narekuje razvoj in poganja gospodarsko rast, je zdrsnil za več kot tri odstotke. Hongkonški delniški indeks (Hang Seng), ki sledi največjim kitajskim podjetjem, je minuli teden strmoglavil za več kot šest odstotkov. Tudi Japonski indeks (Nikkei 225) stagnira. Še najmanj je izgubil evropski delniški indeks (Euro Stoxx 50), ki ima sicer od začetka leta najnižjo rast v primerjavi z ostalimi indeksi. Gospodarska rast (BDP) v Nemčiji je bila tudi v tretjem četrtletju negativna, vendar je v primerjavi z lanskim obdobjem zrasla. Tudi v Sloveniji je gospodarska rast glede na lani zrasla z 1,3 na 1,4 odstotka. V ZDA gospodarska rast pada, lani je bila v tretjem kvartalu 3,2-odstotna, zdaj je 2,7-odstotna. Gospodarska rast pada tudi na Kitajskem.  

Strah pred novim valom inflacije zmanjšuje verjetnost, da bo ameriška centralna banka (Fed) decembra spet znižala obrestno mero. Negotovost potiska rast dolarja, ki velja za varno zatočišče v tveganih časih. Ameriški dolar dominira v primerjavi z drugimi svetovnimi valutami in je v zadnjem mesecu in pol poskočil za več kot šest odstotkov. Rastejo tudi zahtevani donosi na 10-letne ameriške obveznice, ki so trenutno pri 4,4 odstotka. Gre za obresti, ki jih mora ZDA plačati za svoj dolg. Dolgoročne ameriške obveznice sodijo med najbolj varne naložbe na svetu, zato jih kupujejo različne centralne banke, pojasni glavni ekonomist pri GZS Bojan Ivanc. "Zahtevani donosi so porasli, ker se pričakuje, da bo aktualna administracija manj naklonjena zniževanju ameriškega primanjkljaja, posledično bo dolg v BDP-ju še nekaj časa naraščal in to se odraža v stroških zadolževanja. Pri tej višini to pomeni, da se obrestni izdatki povečujejo in že v naslednjem letu bodo polovico ameriških izdatkov predstavljali izdatki samo za obresti."

Padanje cen nafte in bakra, dveh ključnih industrijskih surovin, kaže na ohlajanje svetovnega gospodarstva. Cene nafte so prejšnji teden močno padle, v Sredozemlju (BRENT) za skoraj štiri odstotke, v ZDA (WTI) pa skoraj pet odstotkov, kar je pripeljalo do podaljšanja načrtovanih omejitev proizvodnje s strani OPEC-a, da bi preprečili nadaljnji upad cen. Baker je prav tako padel za dobrih pet odstotkov, kar odraža šibko povpraševanje, zlasti na Kitajskem, kjer so skladišča očitno polna in to tudi nakazuje, da se proizvodnja zmanjšuje.

Evropa se sooča z izzivi na finančnih trgih, kjer sta dve ključni podjetji, Novo Nordisk (NVO) in ASML, v središču pozornosti. Novo Nordisk, danski farmacevtski velikan, ki je največje podjetje v Evropi, izdeluje priljubljena zdravila proti debelosti, vendar je bil biotehnološki sektor v zadnjem času pod pritiskom, predvsem zaradi negotovosti, ki jo lahko povzroči politika Donalda Trumpa. Delnica Novo Nordiska je prejšnji teden padla za dobrih sedem odstotkov in družba je od začetka leta brez ustvarjenega donosa, kar je v nasprotju z običajnim trendom rasti. Tudi ASML, nizozemski tehnološki gigant, ki proizvaja opremo za proizvodnjo polprevodniških čipov, je bil v petek pod pritiskom, saj je njegova delnica padla za 5,45 odstotka. Od začetka leta je delnica ASML-ja v minusu za več kot štiri odstotke, kar odraža širši trend padanja pomembnega tehnološkega podjetja v Evropi.  

Evropa potrebuje integracijo, skupni trg ni zgolj ideja, ki jo v poročilu o konkurenčnosti naslavlja Mario Draghi, ampak so to izpostavljali tudi že pred njim, pravi predsednik uprave Triglav Skladov Benjamin Jošar. " Več Evrope, ne manj Evrope, in večja inovativnost. To je pač potencialni odmik Amerike od vedno večje globalizacije in pomeni pritisk na Evropsko unijo, da naredimo več. To bi bil plus, da gremo v smeri priporočil, kot jih je navedel Draghi."

Ameriški pionir inovacij je tudi največje podjetje na svetu. Nvidia (NVDA) je vodilna v razvoju naprednih čipov za umetno inteligenco. Kljub štiriodstotnemu padcu prejšnji teden je njena vrednost od začetka leta narasla za skoraj 200 odstotkov, kar izraža prevladujočo vlogo Nvidie v sektorju umetne inteligence. Podobno je z družbo Palantir (PLTR), ki skrbi za razvoj programske opreme za potrebe umetne inteligence, samo v petek je Palantir zabeležil izjemen 11-odstotni skok, ker se bo pridružil Nasdaqu, njegova vrednost je od začetka letošnjega leta zrasla za skoraj 300 odstotkov. Ta izjemna rast jasno izstopa v primerjavi z bolj zmernimi rastmi evropskih delnic, kar poudarja rastoči razkorak v rasti, ki jo spodbujajo inovacije med ZDA in Evropo.

Dolgoročno bodo največ pridobivali tisti, ki se bodo z umetno inteligenco osredotočili na storitveni sektor, ki predstavlja 75 odstotkov BDP-ja, je v zadnjem Finančnem POPkastu izpostavil izvršni direktor za finance Gen energije Kruno Abramovič. "Ali bo to v odvetništvu, javni upravi, mogoče pri zdravnikih, pri postavljanju diagnoz pri zdravljenju in mogoče bo celo večji učinek kot pri samem razvoju zdravil. Ko pomisliš, kje je največji potencial za izboljšanje, je to na področjih, kjer je človeški faktor mogoče ne najbolj učinkovit in tu je potencial za izboljšanje."

Slovenski paradni konji vse bolj izstopajo s svojimi odličnimi rezultati. Krka, največje podjetje v državi, delnica (KRKG) je teden zaključila s skoraj 2-odstotno rastjo po objavi devetmesečnih poslovnih rezultatov. Podjetje lansira kar 12 novih izdelkov, prihodki pa so se zvišali od lanskega tretjega četrtletja, čeprav dobiček ni sledil rasti v enakem četrtletju lani. Skupina Krka je v prvih devetih mesecih leta 2024 dosegla prihodke od prodaje v višini 1,43 milijarde evrov, kar predstavlja 7-odstotno rast v primerjavi z lanskim letom. Čisti dobiček je znašal 281 milijonov evrov, kar je 19 odstotkov več kot lani. Rast prodaje je bila dosežena v petih od šestih prodajnih regijah in na večini ključnih trgov ter pri vseh skupinah izdelkov. Krka napoveduje, da bo v letu 2024 presegla načrte in dosegla prihodke v višini 1,89 milijarde evrov ter čisti dobiček 339 milijonov evrov. Za leto 2025 podjetje načrtuje nadaljnjo rast s prihodki, ki bodo dosegli 2 milijardi evrov, in čisti dobiček v višini 354 milijonov evrov. Petrol je v minulem tednu beležil največjo rast med slovenskimi delnicami, saj je delnica (PETG) pridobila skoraj štiri odstotke. V primerjavi z lanskim četrtletjem so povečali tako promet kot dobiček, kar dodatno potrjuje pozitivne trende v slovenskem gospodarstvu. Skupina Petrol je v prvih devetih mesecih 2024 dosegla prihodke v višini 4,5 milijarde eurov, kljub izzivom, kot sta regulacija cen naftnih derivatov in geopolitična negotovost. Količina prodaje goriv se je povečala za en odstotek, prodaja na slovenskih trgih pa ostaja stabilna. V segmentu trgovskega blaga in storitev beležijo 13-odstotno rast prihodkov. Petrol tudi krepi svojo vlogo v energetski tranziciji z večanjem števila električnih polnilnic ter prodajo zemeljskega plina in električne energije. Skupina je tudi osredotočena na stroškovno učinkovitost, kar je omogočilo zmanjšanje stroškov za 7,6 odstotka v primerjavi z lani.

Skupina Telekom Slovenije je v prvih devetih mesecih leta 2024 uspešno dosegla cilje, z rastjo uporabniške baze in pozitivnimi finančnimi rezultati. Število mobilnih uporabnikov se je povečalo za šest odstotkov, število širokopasovnih povezav pa za štiri odstotke. Prihodki so znašali 536,4 milijona evrov, kar je dva odstotka več kot v letu 2023, čisti dobiček pa je narasel za 17 odstotkov na 46,6 milijona evrov. Telekom Slovenije nadaljuje z investicijami v posodobitev omrežja, vključno s povečanjem kapacitete 4G omrežja za 40 odstotkov in več kot trikratno širitvijo 5G omrežja. Skupina pričakuje, da bo presegla prvotno načrtovane prihodke in EBITDA za leto 2024, kar bo okrepilo njeno konkurenčno prednost na področju telekomunikacij. Delnice Telekoma (TLSG) so po objavi poslovnih rezultatov teden končale dobra dva odstotka višje. Telekom je prav tako imel višji prihodek in višji dobiček kot v enakem obdobju lani. Naš slovenski delniški indeks SBITOP je teden zaključil pozitivno za razliko od svetovnih indeksov, ki so minuli teden krvaveli.

Na področju investiranja je že pet let opaziti trend rasti, je na predstavitvi poslovanja vzajemnih skladov poudarila direktorica Združenja družb za upravljanje investicijskih skladov Mira K. Veljić. "Splošna populacija, kamor sodijo tudi mladi, odgovarja, da bi 100 tisoč evrov v prvi vrsti vložili v nepremičnine, takoj za tem so depoziti, se pravi, da bi denar pustili v evrih, potem pa so visoko kriptovalute. To kaže na sliko, da smo Slovenci na eni strani skrajno konservativni, ker svoj denar puščamo v depozitih, na drugi strani pa investiramo v visoko tvegane naložbe, kot so kripto."

V svetu kriptovalut trenutno potekajo velike spremembe, deloma tudi zaradi napovedi o odstopu Garyja Genslerja, predsednika ameriške Komisije za vrednostne papirje in borzo (SEC), ki je bil dolgo časa trn v peti kripto skupnosti zaradi svojega agresivnega regulativnega pristopa. Po tej novici je Ripple (XRP) v zadnjem tednu poskočil za skoraj 80 odstotkov, prav tako pa so nekateri "meme" projekti, kot je Pepe, v minulem tednu pridobili skoraj 80 odstotkov vrednosti. Veliko pozornosti je požel tudi novi projekt PNUT, znan tudi kot Peanut the Squirrel Coin, ki je "meme coin", navdihnjen s tragično zgodbo veverice Peanut. Ta veverica je postala slavna na družbenih omrežjih zaradi svojih prikupnih videov in edinstvene zgodbe. Peanut je bila rešena in oskrbovana pri newyorškem prebivalcu, vendar so jo oblasti pozneje zaplenile zaradi suma na steklino. Veverico so usmrtili, pozneje pa se je izkazalo, da je bila zdrava. Ta dogodek je sprožil val ogorčenja na družbenih omrežjih in Peanut spremenil v simbol za pravice živali in kritiko regulacij. PNUT je minuli teden poletel za neverjetnih 1500 odstotkov.  

"Bitcoin si predstavljam kot rezervno valuto za banke, ki bo imel podobno vlogo, kot jo je imelo zlato v zgodnjih dneh bančništva. Banke bi lahko izdajale digitalni denar z večjo anonimnostjo in lažjimi, učinkovitejšimi transakcijami." 

- Hal Finney, 21. december 2010 (vrednost Bitcoina je bila takrat 0,28 dolarja)