Finančni komentar: Pospešek nemško-francoskega vlaka

Evropska centralna banka (ECB) naj bi ta teden po pričakovanjih ohranila obrestne mere nespremenjene, potem ko je letos že trikrat znižala obrestne mere. Ker se inflacija umirja, gospodarska rast na evroobmočju pa upočasnjuje, bodo oblikovalci politik verjetno ubrali previden pristop. Kljub temu bi ECB lahko nakazala pripravljenost na prilagoditev obrestnih mer, če se bodo inflacijski pritiski ponovno pojavili. Trgi bodo pozorno spremljali tudi morebitne posodobitve glede načrtov za kvantitativno zaostrovanje in gospodarskih napovedi. Izjave predsednice Christine Lagarde na tiskovni konferenci bodo ključne za vpogled v prihodnjo usmeritev ECB ter ravnotežje med rastjo in inflacijo.

Ta teden sta nemški delniški indeks DAX in francoski delniški indeks CAC 40 pokazala različne trende v okviru širše evropske tržne dinamike. Nemški indeks DAX je dosegel zgodovinsko najvišjo vrednost. Delnica Siemensa (SIE) je poskočila za 6,16 odstotka. Nemško multinacionalno podjetje za kemikalije in potrošniške izdelke Henkel je tečaj (HEN3) zaključilo 2,96 odstotka višje, tehnološki velikan SAP je pridobil 8,06 odstotka in farmacevtski gigant Bayer (BAYN) je minuli teden zrasel za 3,72 odstotka. Prav tako je bil avtomobilski sektor v pozitivnem območju, in sicer BMW je minuli teden poletel za kar 11,26 odstotka, Volkswagen za (VOW3) za 4,11 odstotka in Mercedes-Benz (MBG) za 2,79 odstotka. Francoski CAC 40 je medtem prav tako beležil močno rast, delnica Moet Hennessy Louis Vuitton (MC) je prejšnji teden pridobila 7,76 odstotka. Tudi delnica francoske luksuzne oblikovalske hiše Hermes (RMS) je minuli teden poletela za 9,29 odstotka.

Medtem ko Evropski trg raste zaradi dobrih kazalnikov izvoza v ZDA, pozornost prevzemajo kripto valute. Tako imenovani alt-kovanci beležijo visoke donose, bitcoin pa vse bolj utrjuje svoj status digitalnega zlata, saj ga tudi šef centralne banke (Fed) Jerome Powell primerja z dragoceno kovino. Tisto, kar nekatere delnice ustvarijo v enem letu ali celo več, lahko nekateri kripto kovanci dosežejo v zgolj enem mesecu. Ni presenetljivo, da ljudi privlači možnost hitrega zaslužka, vendar je ta pot pogosto tudi zelo tvegana. Kdor visoko leti, lahko hitro tudi pade. Podjetja ustvarjajo dobiček s prodajo svojih izdelkov ali storitev, medtem ko so kripto kovanci v bistvu še vedno projekti, ki obljubljajo rešitve šele v prihodnosti, zaradi česar je njihovo vrednotenje izjemno težko določiti. Na primer Ripple omogoča cenejše mednarodne transakcije, njegova vrednost pa je v zadnjem mesecu poskočila za kar 360 odstotkov. Algorand (ALGO), zasnovan za ustvarjanje aplikacij na blockchainu, je prav tako zrasel za 300 odstotkov. Hedera, energetsko učinkovita platforma, je zabeležila impresivno 570-odstotni rast v zadnjih 30 dneh. Quant (QNT), ki omogoča komunikacijo med različnimi omrežji, je v istem obdobju pridobil 166 odstotkov vrednosti.

Glede na znani indeks strahu in pohlepa, ki meri razpoloženje vlagateljev, je trenutno kripto trg na območju ekstremnega pohlepa, kar pomeni, da je dodatna previdnost v tem času več kot potrebna. Bitcoin pa se že nekaj časa uveljavlja kot digitalno zlato, saj je letos zrasel za izjemnih 124 odstotkov. Minuli teden je večkrat prebil mejo 100 tisoč dolarjev (približno 94 tisoč evrov), vendar se je danes ponovno spustil pod to magično mejo, kar lahko pomeni, da je v tem trenutku prenakupljen in se približuje fazi konsolidacije. Ta nihanja so lahko znak, da je trg trenutno v fazi pregrevanja, kar vedno prinaša tveganje za nenadne korekcije.

Donald Trump je naklonjen kriptu, Komisijo za vrednostne papirje in borzo bo vodil Paul S. Atkins, ki bo razbremenil regulacijo kripto industrije. Predsednik ameriške centralne banke (Fed) Jerome Powell pa je minuli teden javno primerjal zlato in bitcoin. "Ljudje uporabljajo Bitcoin kot špekulativno sredstvo. Je kot zlato, le da je virtualno in digitalno. Ljudje ga ne uporabljajo za plačevanje ali za shranjevanje vrednosti, ker je zelo nihajen in zato bitcoin ne predstavlja konkurence dolarju. Rekel bi, da je bolj podoben zlatu, tako jaz to vidim."

Zlato je letos precej zraslo, vendar je še vedno štirikrat manj vredno kot bitcoin. Kljub temu je trenutno v zlatu naloženih skoraj 10-krat več sredstev kot v bitcoinu. Če se to razmerje začne spreminjati, bo bitcoin zagotovo pridobival na ceni. Zlato še vedno kupujejo centralne banke, bitcoina pa zaenkrat še ne. Minuli teden je tudi Vladimir Putin izkazal naklonjenost bitcoinu. Ruski rubelj je od junija 2022 izgubil že polovico svoje vrednosti v primerjavi z dolarjem, v Rusiji pa je inflacija 8,5-odstotna, obrestna mera centralne banke pa rekordnih 21 odstotkov.

Kremelj izgublja nadzor nad inflacijo, visoka obrestna mera pa negativno vpliva na rusko gospodarstvo. Ljudje pogosto menjajo svoje prihranke in plače za dolarje ali evre, saj so zaskrbljeni zaradi vrednosti rublja. Za AP je mimoidoča pojasnila: "Pravkar sem opravila predplačilo za obisk Egipta in me je strah izvedeti, koliko bo znašal preostanek plačila." Chris Weafer, direktor podjetja Macro-Advisory, pa pravi, da je ruski trg zdaj popolnoma pod nadzorom centralne banke, ki vsak večer določa tečaje glede na trenutne razmere. "Ne morejo predolgo pustiti rublja pri teh vrednostih," dodaja.

V zadnjem Finančnem POPkastu sem z Matejem Rigelnikom, direktorjem Equinoxa, razpravljal, kako lahko deregulacija spodbudi razvoj. Govorila sva tudi o Argentini, ki jo je letos obiskal že trikrat, nazadnje novembra, in pokazal, kako argentinski peso zaradi inflacije izgublja vrednost. Javier Milei, predsednik Argentine, s svojo radikalno "motorka" strategijo vključuje drastično zmanjšanje javne porabe, poenostavitev regulacij in uvedbo dolarja kot nacionalne valute v boju proti inflaciji. Njegov pristop odpira pomembna vprašanja za Evropo in Slovenijo, ki se soočata z gospodarskimi izzivi, kjer bi premišljeno obrezovanje neučinkovitosti in zmanjšanje birokracije lahko izboljšalo konkurenčnost in produktivnost. "Prinesel sem pokazat, kaj pomeni inflacija v praksi, to je bankovec za 100 evrov, ki si ga lahko zamenjal za 100 pesov, zdaj je 100 pesov zgolj še 10 centov. Tako hitro inflacija požira vrednost denarja, ko država tiska denar in povečuje dolg."

Slovenski delniški indeks je minuli teden pridobil odstotek, od začetka leta pa je višji za impresivnih 32 odstotkov. Trgi v Srednji in Vzhodni Evropi še naprej rastejo, zato bodo v tej regiji neto prilivi igrali bolj ključno vlogo pri spodbujanju rasti kot v zahodnem delu Evrope, kar so nedavno poudarili glavni ekonomisti Raiffeisen Banke na Dunaju. Napovedujejo, da bo sektor upravljanja premoženja v teh državah rasel za 12 odstotkov letno, največji prilivi pa se pričakujejo v Sloveniji do leta 2030.

Slovensko gospodarstvo se zdi v dobrem stanju, pravi Gunter Deuber, glavni ekonomist Raiffeisen Bank International. " Za slovenski trg napovedujemo močno rast premoženja pod upravljanjem, ki bo na eni strani podprta z dejavniki uspešnosti. Približno pet do šest odstotkov rasti bo prihajalo iz uspešnosti, vendar pa osem do devet odstotkov iz čistega neto priliva sredstev. To naj bi bilo podprto z zdravim makroekonomskim okoljem. Slovensko gospodarstvo se zdi v dobrem stanju. Gre za nominalne stopnje rasti v obdobju, ko se pričakuje, da bo inflacija ostala rahlo višja kot v preteklosti. Kljub temu vidimo tudi Slovenijo kot gospodarstvo s tradicijo varčevanja. Trenutno še vedno vidimo veliko vrednosti v bančnih depozitih, trenutno pa so tudi rahlo usmerjeni v naložbene proizvode s fiksnimi obrestnimi merami, kar se lahko spremeni v prihodnjih letih, saj živimo v obdobju visokih obrestnih mer. Te bi se morale v prihodnje znatno znižati na evroobmočju. Na primer pričakujemo, da bo Evropska centralna banka znižala ključne obrestne mere na raven dveh odstotkov ali nekoliko nižje. Zato so dobre možnosti za razvoj industrije upravljanja premoženja v Sloveniji. Pomembno je tudi to, da v Sloveniji opažamo močno usmerjenost k ESG naložbam, kar je nekaj, kar lahko industriji upravljanja premoženja zelo dobro zadosti. Poleg makroekonomskih predpostavk, ki so del naših predpostavk o rasti premoženja pod upravljanjem v Sloveniji, to predstavlja pomemben dejavnik."

Minuli teden sta na slovenskem delniškem trgu najbolj poskočili delnici NLB in Zavarovalnice Triglav, saj sta zrasli za tri odstotke. Delnica NLB je v zadnjem letu dosegla impresivno rast, saj je pridobila kar 55 odstotkov, kar kaže na močno rast poslovanja in večje zaupanje vlagateljev. Zavarovalnica Triglav je v istem obdobju pridobila 33 odstotkov, kar odraža stabilnost in uspešno širitev podjetja na področju zavarovalništva. Obe podjetji sta ključna akterja na slovenskem trgu, kjer sta s svojimi poslovnimi rezultati dokazali odpornost in potencial za nadaljnjo rast.

"Tveganje prihaja iz nevednosti, kaj počneš." - Warren Buffett