FOTO: 'Politika mora prisluhniti ljudem, ne kapitalu'

V poljskem Vroclavu se je končalo dvodnevno neformalno srečanje, ki je potekalo v senci najhujše krize v območju evra doslej.

Teme zasedanja so bile trenutni finančni in gospodarski položaj v svetu, priprave na letna srečanja Mednarodnega denarnega sklada (IMF), Svetovne banke in G20, ocena finančne stabilnosti in reforma finančnega sektorja v EU ter ukrepanje po objavi letošnjih stresnih testov.

Prvi dan zasedanja je v skladu s pričakovanji zaznamoval sestanek skupine finančnih ministrov članic območja evra, ki se ga je z opozorili in pozivi udeležil tudi ameriški finančni minister Timothy Geithner. Območje evra ni sprejelo nobenih konkretnih odločitev, ki bi pokazale na odločno soočanje z dolžniško krizo.

Danes pa je slovenski minister za finance Franc Križanič pozval k hitremu sprejetju julija dogovorjenih kriznih ukrepov, ki vključujejo drugo pomoč Grčiji in širitev začasnega kriznega sklada. "Ti ukrepi morajo biti v državnih zakonodajnih postopkih sprejeti do konca septembra," je dejal.

"Mi imamo ta postopek v parlamentu, treba ga je sprejeti hitro," je poudaril minister. Ob tem je izrazil upanje, da bo tudi državni zbor izvedel ustrezne postopke pravočasno in da bo v ponedeljek sprejeta odločitev, da se o tem odloča po nujnem postopku.

Učinkovito ukrepanje v Sloveniji in celotnem območju evra bi bilo namreč po ministrovih besedah "pomemben signal" trgom, da ima EU kakovostnega kreditorja na zadnji ravni, ki zagotavlja likvidnost na trgu, saj bi se tako investitorji laže odločali za nakupe naših obveznic.

'Slovenija si želi enako obravnavo kot Finska'

Križanič je povedal še, da si Slovenija pri ureditvi vprašanja glede zavarovanja posojil Grčiji želi enako obravnavo kot Finska. Ob tem je pojasnil, da bo ta režim zavarovanj zelo verjetno vezan na določeno plačilo oziroma odpoved profitov v okviru začasnega kriznega mehanizma. "Treba bo pretehtati, ali se to izplača ali ne," je dejal. Povedal je tudi, da se odloča o tem, kaj od grškega premoženja naj bi v ta zavarovanja pravzaprav šlo.

Minister sicer verjame, da bo Grčija posojila uspela vrniti brez večjih izgub za posojilodajalce, a pač v daljšem obdobju, ker je sprejet dogovor o podaljšanju ročnosti posojil.

Davka na finančne transakcije še nočejo

V EU še ni konsenza glede davka na finančne transakcije, je pokazalo današnje zasedanje. Križanič je sicer menil, da v EU "dozoreva spoznanje", da je smiselno uvesti enoten in sorazmerno visok finančni davek, tako da bi bil ta pomemben vir prilivov Unije. Najbolj se za uvedbo davka na finančne transakcije zavzemata Francija in Nemčija, najbolj pa mu nasprotujeta Velika Britanija in Švedska.

Glavni argument nasprotnikov je, da bi tak davek, če bi bil uveden samo v Evropi, pomenil beg posla in s tem denarja na neobdavčene trge. Eden od ključnih problemov pri iskanju konsenza v EU in razlog britanskega nasprotovanja je dejstvo, da se glede tega davka razlikujejo pogledi med EU in ZDA. Ameriški finančni minister Timothy Geithner je glede tega odklonilen, saj se boji, da bi to vplivalo na slabše delovanje finančnih trgov.

Na protestih nekaj tisoč ljudi

Evropska konfederacija sindikatov in poljski sindikati, vključno z gibanjem Solidarnost, so ob robu omenjenega srečanja organizirali proteste, ki se jih je udeležila tudi skupina iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) s predsednikom Dušanom Semoličem na čelu.

Njihovo sporočilo je predvsem to, da morajo politični odločevalci v EU prisluhniti predvsem ljudem, ne pa zgolj kapitalu, pravi Semolič. Kot je povedal, potrebuje Unija drugo pot, kot jo ponujajo politiki. Uradna politika namreč ponuja pot krčenja javne porabe in s tem socialnih pravic ter tako breme stabilizacije javnih financ po finančni in gospodarski krizi, ki je delavci niso povzročili, vali predvsem na njihova pleča, pravi.

Po Semoličevih besedah gre za glas delavstva Evrope, da naj gre Evropa po poti, ki bo prinesla več zaposlitev za mlade, manj negotovih oblik dela in več solidarnosti, ne pa zgolj po poti zmanjševanja delavskih pravic.

Slovenska vlada po njegovi oceni počne natanko tisto, proti čemur sindikati danes protestirajo. Kot trdi, se vedno najde denar za dokapitalizacije bank, za pomoč Grčiji, kjer se prav tako rešuje banke, in za druge tovrstne ukrepe, vse to pa plačujejo delavci skozi omejevanje porabe.

Sindikati se pri stabilizaciji javnih financ zavzemajo tudi za ukrepe na strani prihodkov. Zavzemajo se za višje dohodninske stopnje za tiste z najvišjimi dohodki, zavzemajo se za davke na premoženje in za uvedbo davka na finančne transakcije, prek katerega bi tudi bančni sistem prispeval k stabilizaciji javnih financ in vrnil nekaj nazaj davkoplačevalcem, ki so jim pomagali.

Glas uporništva se mora v Evropi okrepiti, najslabše se je vdati v usodo, je prepričan Semolič, ki se skupaj s še nekaj člani ZSSS udeležuje manifestacije.