Finančni trgi še kar zategujejo zanko okoli Slovenije

Rešitev, da bi slabe terjatve treh največjih slovenskih bank prenesli na pravno osebo v lasti države, je po mnenju direktorja Združenja bank Slovenije Franceta Arharja dobra. "Rešitev je optimalna, če bo šlo za prenos slabih terjatev treh največjih bank v Sloveniji in če se bo z njimi skupinsko upravljalo z namenom, da se pri dolžnikih doseže čim boljši rezultat," je dejal.

Takšno reševanje slovenskega bančnega sektorja je predlagal finančni minister Janez Šušteršič, ki meni, da je to boljši način kot pa reševanje znotraj bank, saj da gre za sistemski problem.

Vprašanje pa je, na kakšen način bi se prenos izvršil. "Če bi država dala banki v zameno za to premoženje obveznice, bi to zanjo pomenilo novo zadolžitev. Če pa bi ji dala državno garancijo, bi to za banko pomenilo, da nadomešča eno vrsto premoženja, ki je brez državne garancije, z drugo, kar bi imelo pozitiven vpliv na bančni kapital, saj bi ga to razbremenilo," je povzel Arhar.

Združenje bank Slovenije je skupaj z Banko Slovenije julija pripravilo analizo mogočih modelov za prestrukturiranje slabih terjatev bank in jo posredovalo vladi. Glede načina sanacije bank se je koalicija v začetku minulega tedna uskladila o prenosu slabih terjatev na poseben sklad ali agencijo zunaj bank. Po Šušteršičevih besedah je treba proučiti še javnofinančne učinke.

Jutri dopoldne naj bi o tem vprašanju ter o vprašanju glede vnosa fiskalnega pravila v ustavo in upravljanju državnega premoženja razpravljala koalicija, za popoldne pa je predsednik vlade Janez Janša sklical sestanek predsednikov parlamentarnih strank, vodij poslanskih skupin in poslancev narodnih skupnosti.

Finančni trgi čakajo akcijo

Hitra in učinkovita rešitev težav slovenskih bank je sicer nujna, saj so po mnenju bonitetnih hiš prav te težave ključen razlog za nižanje slovenskih bonitetnih ocen, posledica pa je vse dražje zadolževanje države.

Pritisk finančnih trgov na Slovenijo medtem tudi danes popušča. Donos do dospelosti slovenske 10-letne obveznice se je na elektronski borzi MTS nekaj pred poldnevom gibal pri 7,31 odstotka, kar je enako kot ob zaključku trgovanja v ponedeljek. Zahtevana donosnost na slovenske obveznice s tem ostaja nad psihološko mejo sedmih odstotkov, ki državi po mnenju analitikov ne omogoča vzdržnega zadolževanja na daljši rok.

Če vlagatelji niso popustili pri pritisku na Slovenijo, pa so nekoliko zrahljali primež okoli vratu Španije in Italije. Donos do dospelosti španske 10-letne obveznice se je danes znižal za 0,06 odstotne točke, na 6,29 odstotka. Zahtevana donosnost na italijanske dolžniške vrednostne papirje z rokom zapadlosti 10 let se giblje pri 5,71 odstotka, kar je 0,08 odstotne točke pod ponedeljkovo zaključno vrednostjo.

Če bi 10-letne obveznice danes izdala Nemčija, bi morala pristati na okrog 1,54-odstotne obresti. Zahtevana donosnost francoske 10-letne obveznice je pri 2,17 odstotka.