Dokončna uvedba skupne evropske valute evro v 12 državah EU, članicah Evropske gospodarske in monetarne unije (EMU) z letošnjim letom predstavlja pomembno etapo na poti k politični uniji povezave. Kljub temu pa gre le za enega izmed nujnih, a še ne zadostnih pogojev, ki bi omogočili sklenitev procesa političnega povezovanja, saj to zahteva tudi tesnejše sodelovanje na številnih drugih področjih. To je bila skupna ocena udeležencev popoldanske javne razprave na temo Evro - korak k politični uniji, ki jo je ob koncu petmesečne informacijske kampanje ob uvedbi evra v Ljubljani priredila Delegacija Evropske komisije v Sloveniji.
Vodja delegacije Evropske komisije v Sloveniji, veleposlanik Eric van der Linden, je poudaril, da je evro že od samega začetka zgodba o uspehu, saj so ga državljani evroobmočja sprejeli zelo dobro, javna podpora skupni valuti pa se je povečala tudi v treh članicah EU, ki evra z novim letom niso uvedle (Velika Britanija, Danska in Švedska), kjer že glasno razmišljajo o referendumu glede vstopa v EMU. Splošni učinki uvedbe evra se bodo njegovih besedah pokazali zlasti v zagotavljanju vidne vloge EU na svetovnem prizorišču, skupna evropska valuta pa naj bi prinesla tudi mednarodno denarno stabilnost. Kljub temu, tako van der Linden, ostajajo nekateri problemi; ponekod je opaziti nezaupanje državljanov v novo valuto, prihaja pa tudi do konfliktov z nacionalnimi interesi posameznih držav. Nikakor pa omenjene težave ne postavljajo pod vprašaj dejstva, da ima evro zelo dobre možnosti za odločilen vpliv na nadaljnjo politično povezovanje članic EU, je še menil.
Kot je dodal, bo imel evro nedvomno vpliv tudi na Slovenijo, vsakdanje življenje njenih državljanov, pa tudi na nacionalno gospodarstvo oziroma na poslovanje slovenskih podjetij, ki so že danes zelo vpeta v evropske trgovinske in gospodarske tokove. Kot je še menil, pa gre pri tem za več kot le novi korak na poti ekonomske integracije Evrope.
Vodja delegacije Evropske komisije v Sloveniji je dokončno uvedbo evra, ki bo edina valuta v obtoku v vseh 12 članicah evroobmočja od 1. marca dalje, povezal s še enim, nič manj pomembnih procesom, povezanim s prihodnostjo EU. Le dan pred iztekom obdobja dvojnega obtoka valut bo namreč v Bruslju svoje delo začela konvencija, ki bo pripravila podlago za naslednjo medvladno konferenco o nadaljnji institucionalni prenovi EU. V delo konvencije bodo enakopravno s sedanjimi članicami povezave vpete tudi kandidatke, je ob tem poudaril van der Linden, ki je sicer priznal, da predlogi konvencije za medvladno konferenco ne bodo imeli obvezujočega značaja, bodo pa vsekakor pomenili ključni prispevek za vsebinsko razpravo na konferenci.
Španski veleposlanik v Sloveniji de la Pena je poudaril, da je bila uvedba evra zelo dobro pripravljen, demokratičen proces z večdesetletno zgodovino, ki so ga evropske države uresničile na podlagi ekonomske logike, imela pa bo tudi pomembne politične posledice. Navsezadnje gre za dokončanje oblikovanja notranjega trga, ki je zahteval skupno valuto, če se je EU želela izogniti nestabilnosti, obenem pa povečevati dinamičnost in konkurenčnost svojega gospodarstva. Uvedba evra zahteva dodatne ukrepe s strani članic EMU, med drugim je po besedah španskega veleposlanika nujno potrebno uskladiti davčne politike in doseči dokončno integracijo evropskih kapitalskih trgov. Izrazil je še pričakovanje, da bo evro sčasoma za ameriškim dolarjem postal druga svetovna valuta, ki bo imela pozitiven učinek tudi v procesu globalizacije.
Minister za evropske zadeve Janez Potočnik se je pridružil mnenju, da uvedba evra predstavlja odločilen korak pri poenotenju evropskega prostora na poti v politično unijo. Denarna unija namreč pomeni pritisk na treh področjih; gre za potrebo po harmonizaciji davčnih politik, po večji mobilnosti trga delovne sile ter za liberalizacijo kapitalskega trga, nenazadnje pa se njen vpliv kaže tudi pri potrošnikih, podjetniškem sektorju in še nekaterih drugih gospodarskih panogah, je med drugim dejal.
Vladni predstavnik v konvenciji o prihodnosti EU Nahtigal je pomen evra za nadaljnje poglabljanje politične integracije povezal s problemi, ki jih odpira razprava o prihodnosti EU, rešitve zanje pa naj bi predlagala konvencija. Posebej je poudaril, da razprava v okviru konvencije ni namenjena vladnim oziroma parlamentarnim predstavnikom, temveč predvsem državljanom članic EU in kandidatk, ki naj povedo, v kakšni Evropi si želijo živeti. Omenjeni predlogi naj bi po njegovih besedah nastajali v posameznih državah, tudi v Sloveniji, in sicer v okviru široke javne razprave, v dialog pa morajo biti poleg vlade in državnega zbora vključeni tudi predstavniki civilne družbe, nevladnih organizacij in vsa ostala zainteresirana javnost.
Na vprašanje, ali je evro korak k politični uniji, se je guverner Banke Slovenije Gaspari vprašal, ali si kdo sploh želi, da pride do zlitja različnih evropskih držav v neko skupno politično enoto. Po njegovem mnenju bi bilo bolj zaželeno, da pride do povezovanja držav, ki bi omogočalo ohranjanje gospodarske rasti. Projekt evra je bil sicer po njegovem mnenju zelo koristen, saj daje možnosti za povezovanje tudi na drugih področjih. Tisto, kar v tem trenutku vzbuja skrbi, pa je, da se uravnavanje ciklusa gospodarskih gibanj v posameznih članicah unije ne pokriva vedno časovno. V naslednjih letih bo zato potrebno bolj usklajevati tudi ostale ekonomske politike, je še poudaril.
Ni dvoma, da poenotena monetarna politika zahteva bistveno bolj poenoteno vodenje fiskalne politike v vseh segmentih, se je strinjal finančni minister Rop in pri tem izpostavil predvsem vprašanji zadolževanja in proračunskega primanjkljaja. Izrazil je prepričanje, da bo kmalu postalo opazno, kako se je povezanost članic unije od uvedbe skupne denarne enote povečala, glede širitve EU pa je poudaril, da bo morala potekati po načelu bolj enakomernega regionalnega razvoja. To pa zato, je pojasnil, ker bodo s širjenjem unije postale opazne velike razlike v učinkovitosti in usposobljenosti posameznih podjetij in panog na različnih območjih EU.
Evropa danes ima cenovno stabilnost, nima pa finančne stabilnosti, je opozoril bivši guverner slovenske centralne banke Arhar. Za to so namreč potrebne stabilne institucije in stabilni trgi, a tega zaenkrat še ni. Tiste, ki si želijo, da bi tudi Slovenija kmalu uvedla evro, pa je Arhar opozoril, da je dvoletno obdobje, ki je predvideno od vstopa v EU do prevzema skupne valute, le najnižja določena meja. Ni pa znano, kdaj bo neka država dosegla takšno stabilnost, ki ji bo zares omogočila vstop v EMU.
Če želimo med prvimi vstopiti v unijo, moramo znižati inflacijo in to je v tem trenutku tudi prvi cilj centralne banke, je še povedal Gaspari. Finančni minister pa je dodal, da je za našo državo pomembno tudi zagotoviti stabilne makroekonomske kazalce in stabilno gospodarsko rast, ki bi se gibala med tremi in štirimi odstotki. To bi nam omogočilo relativno konkurenčno vstopanje v EU, za kar smo sicer že marsikaj storili, med drugim odprli trg in povečali izpostavljenost in konkurenčnost na domačem trgu. Slovenija zato pričakuje enakopravno vključevanje v unijo, je še povedal Rop.
