"Zelo sem zadovoljen," je dejal predsedujoči, luksemburški premier in finančni minister Jean-Claude Juncker. Z reformo, ki jo je v povsem prvotni podobi predložila Evropska komisija septembra lani, sta po Junckerjevih besedah okrepljeni tako "preventivna" kot tudi "korektivna" stran pakta.
Težaven je bil predvsem dogovor o slednji, saj sta Nemčija in Francija, ki temeljna določila pakta kršita že od leta 2002, vztrajali na rešitvah, ki bi njun položaj olajšali. Še posebej to velja za Berlin, ki je na koncu dosegel, da se bo kot "relevantni" dejavnik pri ocenjevanju proračunskega stanja in olajševalna okoliščina za previsok primanjkljaj upoštevala tudi "združitev Evrope, če ima negativen vpliv na gospodarsko rast in proračunsko stanje države članice". V to naj bi bili zajeti predvsem stroški na račun nemške združitve leta 1990, a ni izključeno, da se z njo odpirajo vrata tudi za kaj drugega.
Bajuk: Ta rešitev ni najugodnejša
Reformo je podprl tudi slovenski minister Andrej Bajuk, ki pa meni, da za Slovenijo ta rešitev ni najugodnejša. Država si je namreč prizadevala, da bi bilo določilo o 0,5 odstotka prilagojeno nacionalnim okoliščinam, saj gre za "zahtevno dimenzijo". Čeprav se je določba ohranila, pa minister fleksibilnost vidi v možnosti, da država pojasni, zakaj se cilju približuje na drugačen način. "Slovenija je tu daleč od postavljene vrednosti, a prepričan sem, da bo z obrazložitvami možno dokazati, da država krovno načelo sprejema," je dejal Bajuk, ki verjame, da "glede na pretekle dosežke pred državo niso postavljene nemogoče ovire".
Bajuk je sicer po nočnem dogovoru finančnikov ocenil, da je "pakt obdržal verodostojnost, na način, ki je za Slovenijo pomemben." Kot ključno je v reformi izpostavil krovno načelo, da mora država članica spoštovati referenčne vrednosti za proračunski primanjkljaj in javni dolg, ki sta tri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP) oziroma 60 odstotkov BDP.
