Fiskalni svet je objavil novo številko publikacije Mesečna informacija, iz katere je razvidno, da se je primanjkljaj državnega proračuna (brez interventnih ukrepov) v letu 2025 občutno povečal in znašal 1,7 milijarde evrov (leta 2024 je znašal 0,2 milijarde evrov). Po veljavnih proračunskih dokumentih naj bi se v letih 2026 in 2027 še poglobil.
Visok primanjkljaj ob koncu leta je tokrat izhajal predvsem iz ukrepov ekonomske politike (zimski regres in dodatek, dodatno financiranje zdravstvene blagajne), ne pa iz izrednih razmer, kot v preteklih letih, ugotavlja Fiskalni svet.
Prihodki državnega proračuna so rasli počasneje kot leto prej. Glavni vir rasti so bila evropska sredstva in ne domači viri, ki so bili pod negativnim vplivom poslabšanih gospodarskih razmer.
Odhodki državnega proračuna (brez interventnih ukrepov) so se povečali za 15 odstotkov, kar je petkrat hitreje kot leto prej. Rast je bila široka osnovana, ključni razlog so bili višji stroški dela zaradi plačne reforme in zimskega regresa. Investicije so se povečale za okoli petino, polovica rasti je bila posledica večjih vlaganj v obrambo.
Realna tekoča poraba celotnega sektorja država se je lani drugo leto zapored povečala bistveno hitreje od ocenjene dolgoročne rasti gospodarstva. Podobna dinamika se obeta tudi v prihodnjih letih. Visoka rast tekoče porabe je z vidika vzdržnosti tvegana, saj jo je po uveljavitvi pravic težko zmanjševati. Nosilci ekonomske politike bi se zato morali vzdržati spodbujanja pričakovanj po nadaljnjih intervencijah države, opozarja Fiskalni svet.
Delež bruto dolga glede na BDP se je lani povečal predvsem zaradi večjega primanjkljaja. Delež dolga je na podobni ravni kot pred začetkom epidemije, pomemben blažilnik tveganj je še vedno visoka likvidnostna rezerva.
Ministrstvo: Proračun smo uspešno načrtovali in je manjši
Uvodoma naj v luči pogostih opozoril fiskalnega sveta glede načrtovanja proračuna pojasnimo, da so proračunski prihodki s 15,14 milijarde evrov lani dosegli 99,4 odstotka načrtovanih prihodkov, odhodki pa s 16,86 milijarde evrov 98,6 odstotka načrtovanih odhodkov, zadeve komentirajo na finančnem ministrstvu. "Proračun smo tako uspešno načrtovali, dejstvo pa je, da je izvajanje proračuna dinamično, zato ga je treba sproti prilagajati aktualnim razmeram."
V tej luči se je vlada tudi lani odzivala na potrebe slovenskega zdravstva, ki je ena glavnih vladnih prioritet, tako da je zagotovila transfer v ZZZS in sredstva za sanacijo bolnišnic. "Glede plačne reforme pa smo že večkrat pojasnili, da vsaka reforma na začetku zahteva nekoliko več sredstev, njeni učinki pa se pokažejo na srednji rok. Zimski regres vidimo kot stimulacijo dela," so še dodali.
Primanjkljaj je lani dosegel 1,7 milijarde evrov (v sprejetem proračunu je bil načrtovan v višini 1,86 milijarde evrov). "Pomembno je poudariti tudi, da smo lani prejeli 89 odstotkov načrtovanih prihodkov iz proračuna EU."
Ministrstvo za finance zagotavlja, da bo tudi v prihodnje pri pripravi in izvrševanju proračunov posebno pozornost namenjalo vzdržnosti javnih financ, realnemu načrtovanju investicij in učinkovitemu izvajanju evropsko sofinanciranih projektov.
Minister Klemen Boštjančič je že v ponedeljkovi oddaji Marcel na TV Slovenija povedal, da je Slovenija leto 2025 kljub božičnici in nekaterim dodatnim izdatkom sklenila z nižjim proračunskim primanjkljajem od načrtovanega. Znašal je 2,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), načrtovan je bil pri 2,6 odstotka BDP.
"Primanjkljaj je znašal 1,7 milijarde evrov, načrtovan je bil 1,86 milijarde evrov," je dejal. Kot je dodal, je bil primanjkljaj v primerjavi z enim letom prej, ko smo imeli enega najnižjih v Evropi - znašal je 1,2 odstotka BDP -, višji. "Je pa v primerjavi z državami EU še vedno na spodnji strani in še vedno zelo daleč od nekaterih drugih držav, tudi nam bližnjih, kot je na primer Avstrija."
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.