Gospodarstvo

Fiskalni svet opozarja vlado, da hodi po robu

Ljubljana, 18. 04. 2019 17.16 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min

Fiskalni svet je ocenil program stabilnosti ter proračunski okvir do leta 2022. Opozarja, da so napovedi vlade na meji sprejemljivega, s sprejetimi dokumenti pa vlada 'hodi po robu'. "Ne vemo, kaj se bo dogajalo po svetu, zato se moramo zavedati, da so ta tveganja prisotna in da lahko ogrozijo fiskalno konstrukcijo," je dejal predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun.

Več videovsebin
  • Iz 24UR: Opozorila fiskalnega sveta
    02:49
    Iz 24UR: Opozorila fiskalnega sveta
  • Iz SVETA: Opozorila fiskalnega sveta
    03:17
    Iz SVETA: Opozorila fiskalnega sveta

Vlada je v predlogu odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država 2020-2022 za prihodnje leto zastavila cilj, da javnofinančni prihodki za odstotek BDP presežejo odhodke. V naslednjih dveh letih naj bi se javnofinančni presežek še povečal. Politike in ukrepe za doseganje ciljnih saldov pa določa program stabilnosti 2019.

Vlada nima izračunov za napovedane ukrepe.
Vlada nima izračunov za napovedane ukrepe. FOTO: Thinkstock

Zaradi tveganj bo predvidene rezultate težko doseči

Fiskalni svet je kot neodvisen državni organ, ki nadzira vodenje javnofinančne politike in spremlja splošno fiskalno pravilo (proračunsko pravilo, s katerim se zagotavlja srednjeročna uravnoteženost prihodkov in izdatkov proračunov države) pregledal oba dokumenta. Ugotovil je, da predvidena javnofinančna gibanja letos odstopajo od fiskalnih pravil.

"Projekcije v predloženih javnih dokumentih so od leta 2020 naprej sicer skladne s fiskalnimi pravili, vendar so blizu dovoljenih vrednosti in izpostavljene določenim tveganjem," je opozoril predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun. "Kar je zapisano v projekcijah, bo težko uresničiti," je dodal.

Projekcije na robu dovoljenih vrednosti.
Projekcije na robu dovoljenih vrednosti. FOTO: iStock

"Dokument predstavlja hojo po robu," je dejal o predlogu okvira za pripravo proračunov. Tveganja izhajajo predvsem iz nekaterih napovedanih, a v predloženih dokumentih neupoštevanih, ukrepov ekonomske politike. Med ključnimi tveganji fiskalni svet izpostavlja makroekonomska tveganja in posledično nižjo rast prihodkov od predvidenih. "Ne vemo, kaj se bo dogajalo po svetu, zato se moramo zavedati, da so ta tveganja prisotna in da lahko ogrozijo fiskalno konstrukcijo," je dejal Kračun.

Problematični se mu zdijo tudi nedorečeni ukrepi, ki jih pripravlja vlada. Primeri takšnih ukrepov so na področju pokojninskega in davčnega sistema. "Ukrepi so navedeni, a so nedorečeni, zato ne moremo sklepati, kakšen bo njihov fiskalni vpliv," je dejal. Vlada namreč izračunov še nima, poleg tega lahko v postopku sprejemanja že eno samo populistično dopolnilo prevesi pričakovanja pozitivnega učinka obravnavanih ukrepov v negativna. Kračun je zato poudaril, da fiskalni svet čim prej pričakuje predloge pokojninske in davčne reforme skupaj z izračuni, kaj to pomeni za prihodke in izdatke.

V projekcijah upoštevani le ukrepi s pozitivnim vplivom na javnofinančna gibanja

Član fiskalnega sveta Tomaž Perše je še posebej opozoril na stroške staranja, ki bi, ob nereševanju problema, lahko kmalu precej narasli. "Brez izvajanja strukturnih ukrepov lahko ti stroški v desetih letih narastejo za dva odstotka BDP-ja," je povedal in opozoril, da bi se dolg države v primeru, da ne bomo storili ničesar, vse stroške staranja pa prenesli v zadolževanje, povečal za deset odstotkov.

Kračun vidi tveganje za doseganje vladnih proračunskih načrtov tudi v pritiskih interesnih skupin. "Vlada je šibka, interesne skupine pa so močne. To lahko pokvari pričakovane fiskalne projekcije," je opozoril in kot primer navedel sistem plač v javnem sektorju, ki je praktično razpadel, najmočnejše interesne skupine pa so si izborile svoje privilegije.

Fiskalni svet je izpostavil tudi to, da so v projekcijah, ki so vključene v predložene dokumente, trenutno upoštevani le ukrepi, ki bodo pozitivno vplivali na javnofinančna gibanja, ne pa tudi tveganj na strani izdatkov. Javne finance bi se tako lahko poslabšale ne le kratkoročno, temveč tudi dolgoročno. Zaradi morebitnih tveganj vladi svetuje, da pri načrtovanju proračunske politike dosledno spoštuje načela previdnosti, ki ga sicer zahteva tudi zakon o fiskalnem pravilu.

Če se gospodarska rast upočasni, se lahko pojavijo problemi

Slovenija je lani dosegla najvišji presežek doslej, urad RS za makroekonomske analize in razvoj Sloveniji napoveduje še dodatno 3 odstotno rast. Vendar pa že samo pol odstotne točke nižja številka pomeni, da javne finance ne bodo več v presežku, je izračunal Perše. V primeru dvoodstotne gospodarske rasti bi javnofinančni primanjkljaj znašal en odstotek BDP, v primeru le 1,5-odstotne pa že dva odstotka. "Če bo gospodarska rast visoka, ne bo težav, če se upočasni, pa se lahko pojavijo javnofinančni problemi," je dejal.

Predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun
Predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun FOTO: POP TV

Kriterij EU, da s prihodnjim letom za Slovenijo primanjkljaj strukturnega salda ne sme biti višji od 0,25 odstotka BDP, bo sicer v obdobju projekcij dosežen. Strukturni saldo naj bi bil ob upoštevanju trenutnih ocen dolžine poslovnega cikla srednjeročno izravnan v letu 2022. Vendar pa ocene tudi kažejo, da bi bilo za dosego tega cilja v prihodnosti potrebno tudi ustvarjanje strukturnih presežkov.

Prav tako naj bi bilo izpolnjeno pravilo dolga, saj se bo po izračunih fiskalnega sveta njegov delež v BDP predvidoma zniževal z ustrezno dinamiko, v letu 2021 pa naj bi se znižal pod mejo 60 odstotkov BDP.

Kračun je na zahtevo za presojo ustavnosti letošnjega proračuna, ki jo je tudi na podlagi mnenja fiskalnega sveta, da načrtovani javnofinančni odhodki za 270 milijonov evrov presegajo dovoljene, vložila skupina poslancev SDS in NSi, dejal, da je prav, da ustavno sodišče pove, kakšne so posledice kršenja zakona o fiskalnem pravilu. "Glede na ekonomske vsebine tudi predlagatelji priznavajo, da kakšnega posebnega ekonomskega problema ta presoja nima," je dejal in menil, da gre predvsem za ustavnopravni politični problem.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10

KOMENTARJI (36)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Maja Kajza
22. 04. 2019 07.08
+6
Glede na to, da ima Slovenija vsako leto več strank in z njimi prisklednike z novimi idejami, kako se prisesat na javne finance bi rekla...Slovenija bi bila druga Švica po standardu in ugledu, če bi imela enako finančno zakonodajo, finančno kontrolo in sankcije...za dva milijona ljudi imeti 6 milijonov predpisov je norost za razmetavanje denarja.
tron3
21. 04. 2019 16.40
+2
Vlada nima nič, ima pa negovanje kulta osebnosti Marjana Šarca, to je to, pa nč druzga!!!
BUONcaffee
21. 04. 2019 09.52
+3
Naj pride recesija in osiromaši lopove.
BUONcaffee
21. 04. 2019 09.48
+8
Slovenija od leta 2008 v recesiji, oziroma državljani. 500 eur minimalne plače, še nižje pokojnine, 1/3 revežev na robu preživetja, a ni to sramota za državo?????
BUONcaffee
21. 04. 2019 09.39
+1
Gospodarstvo v svetu se ohlaja, prihaja nova recesija. Ali se pripravljate????
kakafonijaprava
19. 04. 2019 21.53
+5
kaj pa je ta Kračunko še naredil dobrega, razen da je od vsepovsod pobiral denar - posebi od davkoplačevalcev, še zdaj ga da, v tem klinčevem svetu!
Bojan-F
19. 04. 2019 18.47
-8
Prekarni guruji komuniciranja tik pred petkovim briefingom vlagajo se zadnji trud, da jih bi Vecni vodja opazil ... sicer pa tako kot strokovnjak za narodno obrambo in splosni ljudski odpor tudi oni ne razumejo, kaj so hoteli povedati clani fiskalnega sveta.
Bojan-F
20. 04. 2019 09.05
-14
Ni bilo briefinga ... bila je samo skromna slovesnost pred danasnjim praznikom ... zavrteli so krajsi film Reifestahl Leni.
nikhrast
19. 04. 2019 18.13
-1
Fiskalna odgovornost, folk nima pojma kaj je to, bolj jih zanima da smo proti migrantom, pa da more biti vse naše, pa da smo reveži in proti kapitalu.
puspan
23. 04. 2019 18.43
Fiskalni svet je kontrolni organ, da vlado opozarja na brezglavo trošenje denarja, katerega izsiljujejo predvsem sindikati, ki se ne brigajo za dobrobit države.
ROMELS
19. 04. 2019 10.40
+9
V tej vladi so eni zaletavi telički, ki nimajo izkušenj za svoje "pridobljeno si delo". Namesto, da bi postopno dvigali plače v javnem sektorju in na ta način varovali proračun ga pa s svojim zaletavim načinom dela ogrožajo.
CestniKolesar370Wattov
18. 04. 2019 21.56
+8
Za nizanje davkov sem takoj. Za zmanjsevanje javne uprave pa tudi. Marsikdo je lahko klosar v privatnem sektorju, v javnem je pa bog.
CestniKolesar370Wattov
18. 04. 2019 21.55
+7
Ah saj ce bo kriza, bomo pa davke privili. Najbolje da damo dovoljeno stopnjo alkohola v izdihanemu zraku na minus 0.1. Tako bo lahko cisto vsak sofer prispeval v blagajno.
daresan
18. 04. 2019 21.27
+10
delavcu ne!!!, direktorju banke pa 500.000€!!! ma kje mi zivimo
Skunk Works
18. 04. 2019 20.43
+29
V največji konjukturi zadnjih desetletij in s tem največjimi davčnimi prilivi, vsi podsistemi države pokajo po šivih, zdravstvo se nam dobesedno podira pred očmi,...novi penzionisti imajo manjše in manjše penzije, vse mlado ki je perspektivno, delovno in realno izobraženo beži ven, kar se bo državi poznalo še desetletja....to bo počilo, da bo veselje, ko bo enkrat malo recesije, lahko pa da bo kar globoka......in tudi prav je tako...ta folk jih mora dobro dobro dobiti po lesenih glavah, da ga bo morda, morda malo streznilo, in da pride k pameti in k spoznanju, kaj v svetu deluje, in katera politična opcija je do sedaj zafurala še vsako državo na tem svetu.....Čeprav kar malo dvomim, čipiranje in možgansko rtv pranje, mentalna lenoba in zabitost, so tukaj v večini malodane kronične lastnosti .....
paxvobiscum
18. 04. 2019 21.37
-5
Itd. in podobno GENERIČNO svečkarsko nakladanje.....
SadButTrue
19. 04. 2019 09.25
+3
Maja Kajza
22. 04. 2019 07.13
+2
in ob tej realnosti se narod strinja da ima 43,3 % odteglajev in preostanku so nabili še 22% DDV...in kaj ostane, mizerija ki jo hranijo z levimi in desnimi.
kolbek460
18. 04. 2019 20.26
-7
Dragi ščogarji ,,včerejšnega dne ni več današnji je pri koncu jutri pa lahko storimo vse kar je prav pa če jutrišnjega dne ne bo smo tudi danes zastonj delali !!!!!!!!!!!!!!!!!!!!,,
kolbek460
18. 04. 2019 20.46
-6
Bolfenk2
18. 04. 2019 20.17
+35
V socializmu so tedanji komunisti gojili kult dela. Delu čast in oblast se je takrat reklo. Socialnih podpor sploh ni bilo, vsak zdrav je moral delati. Današnji levičarji pa gojijo kult lenuharjenja. Država najbolj nagradi najbolj len del družbe. Šarec v tem prednjači in je v nekaj mesecih zapravil vse, kar je ustvaril delovni del naše družbe.
MATEJ5321
18. 04. 2019 21.39
-9
Bolfenk2 lepo lepo te prosim, da ne pišeš laži. Prejšni sistem je imel 100 x manj penzjonistov in vseeno je bil brutalno zapufan. Točno takšni nevedneži kot si ti, so nas pripeljali, kjer smo.
Bolfenk2
18. 04. 2019 19.41
+47
Šarec je delu slovenske družbe razdelil vse, kar smo delavci v gospodarstvu ustvarili v letih po krizi. Na ta račun si je kratkoročno dvignil polpularnost, na dolgi rok pa državi naredil veliko škodo. Pa nimam nič proti dvigu plač tistim javnim uslužbencem, ki res delajo. Dvigovanje socialnih pomoči lenuhom, ki nočejo delati, čeprav je dela na pretek in ilegalnim migrantom pa je res strel v koleno.
Malek
18. 04. 2019 19.32
-25
Jansa joka, da je proracun protiustaven, fiskalni svet pa trdi drugace, da je na robu. Obramboslovec z FDV bo ze vedel, a ne?
DAEMONIUM
18. 04. 2019 19.26
+9
Saj vlada vidi resitev samo je se tiho, drugace pa -30% pokojnine dol in bo denarja kot pecka. Seveda bo ta ukrep Erjavec podprl z vsemi stirimi, samo da ga na miru pustijo!
Kruh+sol!
18. 04. 2019 19.22
+32
Nesposobnezi-levaki. V bistvu so pa povzrocili razpad sistema. Norci.
Manandi
18. 04. 2019 19.18
+19
Ne naslednje leto, že JUNIJA bo vse narobe ker že zdej gara NI !!! RAČUNAJO NA kredit EIB ja še tega bo KNEDLC požrl..