Rast neto izdatkov bo letos tudi po rebalansu po opozorilih fiskalnega sveta znova višja od dovoljene, javnofinančni primanjkljaj pa naj bi kljub razmeroma ugodnim gospodarskim razmeram znašal okoli tri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP).
Vlada je predlog rebalansa sprejela 10. septembra, od tedaj pa so ga pristojni že predstavili po zainteresiranih delovnih telesih. Po obravnavi na matičnem odboru za finance ga bo DZ potrjeval na izredni seji v četrtek.
V predlaganem rebalansu so proračunski prihodki načrtovani v višini 16,5 milijarde evrov, kar je 6,3 odstotka več kot v lani sprejetem proračunu. Načrtovani odhodki znašajo 18,8 milijarde evrov in so od dosedanjih višji za 6,2 odstotka. Proračunski primanjkljaj bo tako po načrtih znašal 2,2 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka BDP, s čimer bi bil za okoli pol milijarde evrov oz. 0,5 odstotne točke BDP višji kot lani.
Rebalans po ugotovitvah fiskalnega sveta predvsem prilagaja proračun višjim ocenam prihodkov in odhodkov, predvideni primanjkljaj državnega proračuna pa povečuje za okoli 100 milijonov evrov. Povišanje prihodkov glede na lani sprejeti proračun izvira iz ugodnejših davčnih osnov, višji odhodki pa predvsem iz višjih stroškov dela v javnem sektorju in nakupov vojaške opreme. Višja so tudi sredstva za financiranje projektov na podlagi načrta za okrevanje in odpornost ob letošnjem zaključevanju izvajanja instrumenta za okrevanje EU po koronski krizi.
Del projekcij ocenjujejo kot optimističen, obstajajo tudi tveganja
Del projekcij prihodkov sicer v fiskalnem svetu ocenjujejo kot optimističen, obstajajo pa po njihovem mnenju tudi tveganja, da bodo nekateri odhodki še višji od načrtovanih.
Slovenija je sicer jeseni predlani sprejela srednjeročni strukturno-fiskalni načrt za obdobje 2025–2028, s katerim se je skladno z domačo zakonodajo in zakonodajo o fiskalnih pravilih na ravni EU zavezala k postopnemu izboljšanju javnofinančnega položaja, ki temelji na najvišjih dovoljenih stopnjah rasti neto izdatkov.
Po projekcijah fiskalnega sveta in samega ministrstva za finance naj bi bila rast teh izdatkov z okoli osmimi odstotki letos precej višja od dovoljene, ki je pri 4,4 odstotka. Skupno odstopanje od načrtovane poti do vključno leta 2026 znaša 1,2 odstotka BDP, kar je dvakrat toliko, kot je dovoljena meja (0,6 odstotka BDP), poudarjajo v fiskalnem svetu. To po njihovih besedah velja tudi ob upoštevanju začasno dovoljene izjeme oz. odstopanja zaradi povečanja obrambnih izdatkov.
Rebalans tako ne vsebuje ukrepov za odpravo odstopanj od srednjeročnega načrta in povečuje obseg prihodnje prilagoditve, so jasni v fiskalnem svetu. Ne vsebuje tudi ukrepov za trajno izboljšanje javnofinančnega položaja države. Z vidika fiskalne vzdržnosti je ključno, da proračunski dokumenti za leti 2027 in 2028, katerih predlog bo vlada predvidoma sprejela v torek, vključujejo takšne ukrepe.
Proračunski dokumenti bodo morali tako po navedbah fiskalnega sveta jasno opredeliti ukrepe za trajno izboljšanje javnofinančnega položaja, ki jih bo treba tudi izvesti. Načrtovano prilagajanje bo moralo upoštevati tudi povečanje obrambnih izdatkov, saj se omenjena začasna izjema izteče leta 2028.
Brez pravočasnih, zadostnih in verodostojnih ukrepov se povečuje tveganje uvedbe postopka presežnega primanjkljaja EU, predvsem pa se oddaljuje doseganje vzdržnih javnih financ, še ocenjuje fiskalni svet.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.