Tako nizke gospodarske rasti, kot jo imamo letos, ta je 2,2 odstotna, nismo imeli že sedem let. Kaj se dogaja?
Nobenega dvoma ni, da je območje evra v recesiji. Še v zlasti globoki recesiji je Nemčija, kot naš najpomembnejši izvozni trg. In ta recesija se je prenesla tudi na Slovenijo. Upoštevati je potrebno, da je Slovenija med tranzicijskimi državami najbolj oddaljena od Rusije in je najbližje Nemčiji. S tem je na nemški trg najbolj navezana in ima najmanj možnosti, da bi na sedaj rastočem ruskem trgu kompenzirala to izgubo. Zato smo v sorazmerno slabšem položaju kot na primer Estonija ali Madžarska.
Kako pa bomo nižjo gospodarsko rast, ob danes predstavljenih predlogih proračuna za prihodnji dve leti, občutili državljani?
Kljub vsemu gre za rast in ne za upadanje, tako da lahko pričakujemo, da bo naša blaginja še naprej naraščala, a nekoliko počasneje. Do sprememb bo moralo priti tudi v Nemčiji, da bi spodbudili gospodarsko rast. Povečati bodo morali proračunski primanjkljaj in s tem spodbuditi gospodarstvo, kot to počno v ZDA. S tem se bo tudi rast iz nemškega prenesla na slovensko gospodarstvo. Pričakovanja po Schröderjevem poletnem nastopu so že taka in optimizem narašča, prav tako tudi naročila.
Kljub primanjkljaju in večnemu pomanjkanju denarja pa država spet čezmerno zaposluje, celo vedno bolj. Kaj bo prinesla takšna politika?
Država mora zaposlovati zaradi evropskih standardov, schengenske meje. Morali se bomo navaditi, da poslovati v Evropi pomeni izpolnjevati zelo dosti obrazcev na profesionalen način.
Zakaj se je rast izvoza na jugovzhodne trge, ki je veliko prispevala k večji gospodarski rasti, ustavila?
Lani, zlasti na začetku leta 2002, smo bili zelo uspešni. Takrat se je za Slovenijo odprl srbski trg, pokazalo pa se je, da je tam likvidnost dokaj slaba, za razliko od Rusije, in da se take rasti ne da dosegati več let zapored. To je verjetno glavni vzrok.
Gospodinjstva trošijo vse manj. Zakaj?
Rast potrošnje gospodinjstev se umirja, kar je posledica umirjanja rasti plač. S povečano stabilnostjo se gospodinjska poraba ne povečuje več in ni tisti motor gospodarske rasti, kot je bila prej. Trenutno so to samo še investicije, zlasti v avtoceste. V naslednjih leti pa lahko pričakujemo rast zaradi sprostitve stanovanjskega tolarja in gradnje novih stanovanj.
Kaj bo morala storiti vlada, da bo proračun za prihodnji dve leti zdržal? Napovedani so novi davki, čeprav se zdi, da se vlada ne more odločiti kaj vse bi obdavčila...
Situacijo, ki je nastala okoli leta 2001, ko je bila očitno prenizko postavljena stopnja DDV-ja, je vlada kompenzirala z nekoliko višjimi trošarinami, s socialnim partnerstvom znotraj javnega sektorja je uspela sanirati rast stroškov, zdaj pa bo prišlo še do davčne reforme, kjer bo vlada poizkušala v skladu z zahtevami socialnih partnerjev razbremeniti ljudi z nižjimi dohodki in nekoliko obremeniti ljudi z višjimi dohodki. Kako bo ta reforma izvedena, bomo pa še videli.
