Načrt je, da bodo računi za potrošnike na bencinskih servisih znižani za omenjeno vsoto, država pa bo upravljavcem servisov nato povrnila razliko do tržne cene.
Cene pogonskih goriv so kot posledica ruskega napada na Ukrajino in zahodnih ukrepov proti Rusiji ter učinkov tega dogajanja na surovinskih trgih v zadnjih dneh po vsej EU močno narasle. V Franciji tako po državi v veliki meri presegajo dva evra, vlada v Parizu pa se je znašla pod pritiskom, da zmanjša breme energetske draginje za prebivalstvo in podjetja.
Francoska vlada je sicer že lani jeseni, ko so iz različnih razlogov še pred ruskim napadom na Ukrajino na veleprodajnem trgu močno zrasle cene elektrike in plina, omejila rast maloprodajne cene obeh dobrin do znižanja cen na trgih (po 12,6-odstotnem dvigu cen plina je nadaljnje podražitve zamrznila, pri elektriki je dovolila štiriodstotno rast cen) in obenem z neposredno finančno pomočjo v vrednosti 100 evrov pomagala gospodinjstvom z nižjimi dohodki. Začasno je znižala tudi nekatere dajatve.
Tudi zdaj se krepi pritisk na vlado, naj zniža davke in druge dajatve, ki predstavljajo več kot polovico končne cene.
Visoke cene goriv so v Franciji občutljiva tema, pred leti pa so bile med glavnimi povodi za množične in tudi nasilne proteste t. i. rumenih jopičev, ki so zamajali vladavino predsednika Emmanuela Macrona. Tega čez mesec dni čaka prvi krog predsedniških volitev, na katerih je favorit, vojna v Ukrajini pa je njegovo priljubljenost povečala. V drugem krogu, ki bo sledil 24. aprila, mu ankete napovedujejo praktično gotovo zmago.
