G20: Zaostrovanje trgovinskih vojn ogroža svetovno gospodarstvo

"Najbolj pomembno je, da so se trgovinske in geopolitične napetosti okrepile," so zapisale članice G20 in dodale, da so "pripravljene sprejeti nadaljnje ukrepe", če bo potrebno. Kot kompromis na zahtevo Washingtona so sicer iz izjave črtali besedilo prvotnega osnutka, ki je omenjalo "nujno potrebo po reševanju trgovinskih napetosti".

Prvič o težavah, ki jih prinaša staranje prebivalstva

Članice G20 so na dvodnevnem srečanju na zahodu Japonske razpravljale tudi o težavnem vprašanju obdavčevanja internetnih velikanov in prvič doslej tudi o gospodarskih izzivih, ki jih predstavlja staranje prebivalstva.

Toda v ospredju so bile trgovinske napetosti, saj ZDA in Kitajska še naprej grozita ena drugi s carinami, za katere se ekonomisti bojijo, da bodo zavrle globalno rast.

Po oceni Mednarodnega denarnega sklada (IMF) bi lahko medsebojne ameriško-kitajske carine zmanjšale obseg svetovnega bruto domačega proizvoda za pol odstotka oz. za približno 455 milijard dolarjev oziroma 401 milijard evrov.

Glavna grožnja trgovinski konflikti

Direktorica IMF Christine Lagarde je dejala, da trgovinski konflikti predstavljajo "glavno grožnjo" globalnim gospodarskim obetom. Carine, ki sta jih uvedli dve vodilni svetovni gospodarstvi, bi lahko opazno ogrozile globalno okrevanje, je dodala.

Ministri G20 so z olajšanjem sprejeli novico, da sta ZDA in Mehika sklenili dogovor o priseljevanju, ki je Washington ustavil pri nameri, da uvede petodstotne carine na uvoz mehiškega blaga. Vendar pa je ameriški minister za finance Steven Mnuchin novinarjem povedal, da je Washington pripravljen uvesti dodatne carine na uvoz kitajskega blaga, če ameriški predsednik Donald Trump in kitajski predsednik Ši Jinping na srečanju ta mesec v Osaki ne dosežeta dogovora.

Višji davki za velike korporacije 

Članice G20 so se zavzele tudi za višje davke za velike korporacije. Kot so zapisale v sklepni izjavi, bodo podvojile napore, da se do leta 2020 doseže dogovor o tem vprašanju.

Zdaj veljavna davčna ureditev, ki temelji na principih iz prejšnjega stoletja, namreč komajda zajema internetne velikane, kot sta Google in Facebook. Ti tako plačujejo precej nižje davke kot pa tradicionalna industrijska podjetja.

Države članice EU so lani poskušale uvesti vseevropski digitalni davek. A je namera trčila predvsem na nasprotovanje Irske, ki med drugim gosti evropski sedež družbenega omrežja Facebook, kot tudi skandinavskih držav.

Konkretno naj bi se do konca prihodnjega leta dogovorili o globalnem minimalnem davku. Poleg tega naj bi prerazporedili lokacijo obdavčitve, in sicer naj bi se davek ne plačeval v državi, kjer je sedež posameznega podjetja, pač pa tam, kjer je doma stranka oz. uporabnik storitev.

Ministri G20 pa so tokrat prvič razpravljali tudi o "izzivih in priložnostih", ki jih predstavlja staranje prebivalstva. Predlagali so, da se na trg dela zvabi več žensk in starejših ter "spodbuja do starejših prijazne industrije".