Najmanj takšno raven moramo doseči, če hočemo leta 2004 tudi v evropski tečajni mehanizem (ERM 2), je v pogovoru za Gospodarski vestnik povedal guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari. Cilj centralne banke bi morala po njegovem prepričanju podpreti tudi vlada, ki sicer v dveletni projekciji do leta 2003 ocenjuje, da bo inflacija višja. Banka Slovenije na neusklajenost ciljev nenehno opozarja in "če bomo sledili vsak svojemu cilju, bomo težko prišli do skupnega, ki ga zahteva izpolnitev meril za vstop v gospodarsko in denarno unijo," je opozoril Gaspari.
Slovenija se želi v ERM 2 vključiti takoj po vstopu v Evropsko unijo, je povedal Gaspari. Tečaj tolarja bo takrat potrebno fiksirati, Banka Slovenije pa si prizadeva, da bi bil prehod iz režima uravnavanega drsečega deviznega tečaja v režim fiksnega tečaja čimbolj mehak. "Po analizi Banke Slovenije in pretresu omejitev, ki jih imamo spričo vključevanja v EU in sistem evropskih centralnih bank, smo ugotovili vrstni red in določili ukrepe, ki jih moramo sprejemati, da bomo pripravljeni vstopili v EU in v ERM 2, če ne omenjam naslednje stopnice, to je vstopa v EMU," je pojasnil guverner.
Na vprašanje, katera je bila poglavitna dilema ob snovanju mehkega in postopnega prehoda v režim fiksnega tečaja oz. v ERM 2, je Gaspari povedal, da si v centralni banki želijo, da zaradi splošnega cilja ne bi izgubilo prožnosti, ki jo v sedanjem pripravljalnem obdobju na vstop v EU in ERM 2 še lahko imamo. Na drugi strani so se odločili, da takoj okrepijo tiste elemente denarnega sistema in politike, ki se niti dolgoročno ne bodo spreminjali, torej niti po vstopu v EU. To sta predvsem regulacija in nadzor nad skrbnim in varnim poslovanjem bank. Slovenija je namreč kot majhna in odprta ekonomija, še vedno z lastno valuto, poleg kreditnega tveganja daleč najbolj potencialno izpostavljena valutnemu tveganju.
Kot pripravo na vstop v ERM 2 je Banka Slovenije že sprejela nekatere sklepe, za katere je Gaspari povedal, da so celo nekoliko strožji od EU. "Kar zadeva kapitalsko ustreznost, bodo naše zahteve celo malo ostrejše, ker je možnost prehajanja iz ene valute v drugo zelo velika in naše banke, ki so zelo izpostavljene takšnim tveganjem, morajo biti temu primerno zavarovane," je pojasnil.
Ker s stališča nadzornih instrumentov ne bo več razlike med tolarjem in tujo valuto, bo potrebno preurediti tudi instrument obvezne rezerve. Svet Banke Slovenije bo tako na novembrski seji obravnaval prvo gradivo o spremembah sistema obveznih rezerv, je povedal Gaspari in izrazil pričakovanje, da bo prehod na obvezno rezervo, kakršno uporablja evropska centralna banka, končan v dveh letih. Obseg obvezne rezerve se bo začel postopoma zniževati že takoj, poleg tega pa načrtujejo tudi odpravo doslej uveljavljenega deviznega minimuma. S februarjem je predviden tudi začetek zniževanja tistih predpisanih 60 odstotkov deviznega minimuma, ki so ga banke obvezne izpolniti z naložbami v naše devizne blagajniške zapise.
Spremenila se bo tudi politika obrestovanja, in sicer tako, da bo začasna prodaja in nakup deviz veljala za kratkoročni kredit. S tem bi po Gasparijevih besedah pridobili še dodaten instrument za uravnavanje deviznih tokov, saj bi nanje tako lahko vplivali še z zmanjševanjem razlik med tujimi in domačimi obrestnimi merami. Po drugi strani pa bi s spremembami obrestne mere za tolarje iz začasnih nakupov deviz lahko zmanjševali pritiske na izdajo primarnega denarja, kolikor bo to potrebno. Politika obrestovanja bo skratka usmerjena v to, da bi že v prehodnem obdobju, do fiksiranja tečajne paritete v ERM 2, pristali karseda mehko, in sicer tako, da bi postopoma tolar čimmanj depreciiral, je še dodal guverner Gaspari.
