Banka Slovenije je skupaj z vlado pripravila program, ki med drugim leto dni pred dejansko uvedbo predvideva označevanje cen v tolarjih in evrih. S tem bi preprečili morebitne negativne učinke ter na menjavo valute ustrezno pripravili tudi ljudi, je na finančnih dnevih, ki jih je pripravila revija Kapital, povedal Gaspari.
Po njegovem mnenju je v Sloveniji tudi okolje precej drugačno kot na primer v Italiji, kjer so imeli prebivalci ob uvedbi skupne evropske valute precej težav. Prebivalci Slovenije so navajeni na preračunavanje tolarja (prej v marko, sedaj v evro), poleg tega pa je že približno tretjina prostora evropeiziranega. Za uvedbo evra bo potrebna velika koordinacija z Evropsko centralno banko, poleg tega pa evroobmočje v drugi polovici leta 2007 načrtuje zamenjavo prve serije evrov z drugo, bolj varno, kar bo morala storiti tudi Slovenija. Uvedba evrogotovine po njegovih besedah ne bo draga, saj je te v Slovenije že precej, večji stroški bodo nastali ob prilagoditvi avtomatov in bankomatov oz. pri prilagoditvi apoenske strukture denarja. Ob tem je guverner centralne banke dejal, da je ena stran evrokovanca namenjena za obeležje, ki si ga izbere država ob uvedbi skupne evropske valute. V Banki Slovenije že potekajo priprave za izbor ustreznega obeležja, je dodal.
Cilj vstopa v evropsko gospodarsko in denarno unijo, kot omenjeno, ostaja leto 2007. Vendar pa bo morala Slovenija za to izpolniti določene predpostavke: letos mora vstopiti v mehanizem evropskih menjalnih tečajev, pol leta pred uvedbo evra mora izpolnjevati vse štiri konvergenčne kriterije ter kriterij stabilnosti tečaja v celotnem obdobju bivanja v ERM II. Kot je znova ponovil Gaspari, ob vstopu v ERM II razmerje med tolarjem in evrom ne bo fiksirano pri na primer 200 tolarjih za evro. Kolikšno bo, ni odvisno le od nas, saj bo z vstopom v evropsko povezavo monetarna politika posamezne države interes vseh članic unije, je pojasnil. "Ni pa pričakovati bistvenih prilagoditev, saj se bo tečaj, kot kažejo analize, gibal okrog tržnega," je znova izpostavil guverner.
Banka Slovenije bo prihodnji teden objavila spomladanske napovedi o gibanju inflacije in gospodarske rasti. Kaže, da jesenske napovedi niso bile preoptimistične, je dejal Gaspari. Ob tem je dodal, da ocenjujejo, da bi letos inflacija lahko dosegala raven med 3,2 in 3,6 odstotka na medletni ravni. Bolj naporno kot letošnje leto pa bo leto 2005. Še posebej, če se bo slovensko gospodarstvo odzivalo na boljše pogoje poslovanja oz. napovedano oživljanje evropskega gospodarstva, je opozoril. Paziti bo namreč treba, da hitrejša rast ne bi povzročila pritiskov na inflacijo. Kot je še poudaril, kaže, da nam bo v letu 2005 brez izrednih ukrepov uspelo doseči raven, ki jo dopuščajo kriteriji za vstop v evroobmočje, vendar pa ne bomo smeli delati napak.
V Sloveniji se po Gasparijevem mnenju varčevanje v evrih v primerjavi s tolarskim ne povečuje zelo močno. Po njegovem gre bolj za spreminjanje v ročni strukturi sredstev, ki se pri tolarskem varčevanju krajša. Razpršitev premoženja v tolarjih in evrih je smiselna, saj se z njim zavarujemo pred (tečajnimi) tveganji. Sicer pa je bolj kot to pomembno in zaskrbljujoče, če bi se domače trošenje začelo hitro povečevati. Vstop Slovenije v Evropsko unijo na banke v Sloveniji ne bo takoj in bistveno vplival, vendar pa se bodo banke soočile z zaostreno konkurenco, saj večina evropskih bank upa na prerazporeditev tržnih deležev. Slovenske banke niso nekonkurenčne, z velikimi evropskimi bankami pa je primerjava skoraj nemogoča. "Vendar pa Slovenija 20 bank verjetno ne potrebuje. Koliko jih, ne vem, je pa kapital preveč razdrobljen," je menil guverner.
Na skupnem evropskem trgu interes za prihod tujih bank v Slovenijo obstaja tam, kjer se postopki niso končali. Neformalni interesi so še vedno za Novo Kreditno banko Maribor in za banke, ki so na trgu zanimive. Sicer pa zelo izrazitega interesa za prihod tujih bank po vstopu v unijo ni. Banka Slovenije bo pri odločanju o podelitvi licence za lastniški vstop v posamezno banko zahtevala zelo jasno strategijo in informacijsko podporo. "Če na to zainteresirani lastniki ne bodo znali jasno odgovoriti, ne bomo podelili licence," je bil odločen guverner. Centralna banka tudi ne bo podpirala vstopa nefinančnih institucij med lastnike bank. Glede že dolgo napovedovanega oblikovanja finančnih stebrov v Sloveniji je Gaspari dejal, naj se ti oblikujejo po korakih in tam, kjer za to obstaja interes. Kaže, da bo treba veliko časa, da bi prišli do prvotno načrtovane ideje. Ob tem je še ocenil, da je mešano lastništvo vedno boljše kot ekskluzivni lastnik in je tudi najbolj realno. Eni od slovenskih bank (Novi Kreditni banki Maribor) pa bi po njegovem mnenju dobro dela tudi privatizacija, ne le povezovanje.
