To je ob zaključku letošnjega blejskega srečanja ekonomistov povedal guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari, ki ocenjuje, da se bo v naslednjem letu gospodarska rast gibala okrog 3,5 odstotka, plačilnobilančni primanjkljaj naj bi bil dvoodstoten, inflacija pa naj bi se ustalila pri 5,5 odstotka. Pripomnil je, da bo nižanje stopnje gospodarske rasti lahko pripomoglo k temu, da se bo rast inflacije lažje zadržala. Za doseganje tega cilja bo v vidiku pričakovane stagnacije proizvodnje pomembno vlogo igralo tudi gibanje stroškov, predvsem v javnem sektorju, katerega odzivnost na spremenjene razmere v gospodarstvu je Gaspari ocenil kot izredno slabo.
Za zastavljeno politiko nadzorovanja cen pa so po Gaspariju poleg plač ključnega pomena tudi tečaj, obrestna mera ter gibanje denarnih agregatov. Pri tem je pojasnil, da tečaj ne bo spremljal inflacije, temveč bo skušal madomestiti razlike obrestnih mer in sterilizirati učinek avtonomnega pritoka likvidnih sredstev na ponudbo denarja. Banka Slovenije bo zato do vstopa Slovenije v EU ohranila drseči tečaj, ki ga bo z manjšimi letnimi depreciacijami postopoma ustalila na vrednosti, ki jo bo ocenila za optimalno. Z vstopom v EU bo namreč tečaj fiksen, kar bo močno omejilo domet denarne politike.
