Gospodarstvo

Gaspari: Plače je treba brzdati

Ljubljana, 07. 11. 2005 14.31 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Mitja Gaspari meni, da so povečane plače lahko vir tveganja pri zniževanju inflacije in prevzemanju evra.

Guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari
Guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari FOTO: POP TV

Guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari opozarja, da bi nadaljevanje podobne rasti dinamike plač, kakršna je v zadnjih mesecih, v naslednjem obdobju lahko bil eden od elementov tveganj za doseganje stabilne rasti cen in dobre gospodarske rasti.

Kot je dejal na današnji novinarski konferenci, na kateri je predstavil poročilo o denarni politiki in napovedi Banke Slovenije za prihodnji dve leti, je verjetnost, da bi Slovenija letos izpolnila vse maastrichtske kriterije, velika. "Zaostajanje za inflacijskim konvergenčnim kriterijem se je močno zmanjšalo in če ne bo posebnih, ta trenutek nepredvidljivih dogodkov, predvsem glede gibanja cen nafte, je zelo verjetno, da bi cilj dosegli ob koncu letošnjega leta," je poudaril guverner.

Po njegovih besedah je pomembno, da na nobenem od pomembnejših makroekonomskih področjih ni prihajalo do pritiska ali povečanja neravnotežij, ki bi zmanjševala stabilnost zniževanja dinamike cen.

Tveganje po Gasparijevih navedbah predstavlja še vprašanje obnavljajoče se hitrejše gospodarske rasti in rasti domačega trošenja, predvsem prebivalstva. To bi skupaj z dinamično kreditno rastjo v bankah pomenilo pritisk na večja inflacijska pričakovanja. "Računamo, da bo fiskalna politika prevzela del odgovornosti in da bo s hitrejšim zmanjševanjem javnofinančnega primanjkljaja oz. trošenja zmanjšala pritisk celotnega trošenja," je poudaril.

"Plačilna bilanca je v sorazmerno stabilnem ravnotežju, kar dokazuje, da je bil izbrani centralni tečaj ob vstopu Slovenije v mehanizem ERM II pravilen," je izpostavil. Ob tem se gospodarska aktivnost krepi in s tem se, kot je pojasnil, zmanjšuje dezinflacijski pritisk s strani povpraševanja, ki je v preteklih letih pomagal, da se je inflacija dodatno umirila.

V Sloveniji se po napovedih Banke Slovenije obdobje trendnega zniževanja inflacije pri doseženi ravni okoli 2,5 odstotka letos končuje. Država bo dosegala robustno, uravnoteženo gospodarsko rast, ki bo letos znašala 4,1, v prihodnjih dveh letih pa 3,8 odstotka.

Samo ne po stopinjah nemške psihoze potrošniškega nezaupanja

Glede okvirja reform, ki ga je sprejela vlada, je Gaspari dejal, da podpirajo dejavnosti, ki bodo zniževale javnofinančne odhodke. "Osnovni namen reform je poleg dviga življenjskega standarda in učinkovitosti gospodarstva tudi, da se izpolnijo kriteriji, ki jih zahteva Pakt o stabilnosti in rasti za članice evroobmočja, kamor želimo vstopiti. Trenutno je gospodarska klima razmeroma ugodna in je idealna prilika, da se z razmeroma manjšimi negativnimi posledicami doseže večje javnofinančno ravnotežje, čeprav obstoječe ni med slabšimi v EU," je pojasnil.

Gaspari pa je opozoril, da bi se bilo v pripravi reform treba izogniti temu, da bi "prišlo do psihoze v gospodarstvu", ki bi zniževala zaupanje v prihodnja gibanja in s tem zavirala trošenje. Kot je ponazoril, se je to zgodilo v Nemčiji v zadnjih dveh letih. "Reforme se tam še niso zares začele, pa je učinek na trošenje prebivalstva razmeroma močan," je dejal in dodal, da bi s tem na kratek rok lahko dosegli nezaželene negativne učinke. O enotni davčni stopnji pa je povedal, da je za dosego optimalnih ciljev verjetno več možnosti.

SORODNI ČLANKI

  • krovni2
  • PRALNI STROJ
  • SESALNIK
  • ČISTILEC
  • klima
  • tv
  • ura
  • skiro
  • kosilnica
  • krovni