Minister za evropske zadeve in razvoj Mitja Gaspari je v Bruslju dejal, da so ukrepi, ki so bili do sedaj sprejeti s strani finančnih ministrov EU, "pravilni in dobri“, čeprav nekoliko pozni. Kratkoročnim ukrepom finančne pomoči pa bodo morale slediti tudi institucionalne prilagoditve v okviru sistema evra. V ta namen je Evropska komisija ustanovila posebno skupino, ki jo vodi predsednik EU Herman Van Rompuy in katere član je tudi Gaspari. V ta namen bo namreč treba spremeniti pravne okvire delovanja tako evroskupine kot celotne EU, je še dejal Gaspari.
Skupina bo tako morala postaviti jasna pravila za vstop v evroskupino in tudi jasna pravila za začasen ali trajen izstop iz sistema evra. Če bi se izstopi dogajali neorganizirano, bi bilo to slabo, meni Gaspari. Za državo bi po njegovih besedah morala obstajati neka izbira, da se lahko odloči, ali bo speljala reforme ali pa izstopila iz evrske skupine.
Slovenija bo prispevala do dve milijardi evrov.
Nov mehanizem pomoči Evropske unije, za katerega so se dogovorili finančni ministri EU v nedeljo, je sestavljen iz mehanizma plačilnobilančne pomoči državam brez evra, ki je v višini 60 milijard evrov, in mehanizma do 440 milijard evrov bilateralnih posojil držav v območju evra po vzoru mehanizma v Grčiji. Zraven pa predvideva še 250 milijard evrov posojil Mednarodnega denarnega sklada.
Kot je dejal Gaspari, prvi mehanizem v višini 50 milijard evrov že obstaja in je bil v preteklih letih tudi nekajkrat uporabljen. Drugi mehanizem pa je "mehanizem garancij, za katere naj bi se odločile posamezne države članice in naj bi vseboval neke vrste posebno finančno vzvodje, ki bi omogočalo okoli 400 milijard evrov razpoložljivih potencialnih sredstev, če bi bilo to potrebno". Omejen je na tri leta. Glede višine, ki bi jo morala pri tem zagotoviti Slovenija, če bi bilo potrebno, pa je Gaspari dejal, da okoli dve milijardi evrov.
Pri tem pa ni nujno, da bo Slovenija ves ta denar tudi res morala dati. To je odvisno od tega, koliko držav članic bi iz tega fonda v prihodnosti dejansko potrebovala pomoč in za kolikšno pomoč bi določena država sploh zaprosila.
Gaspari je še dejal, da je tak mehanizem treba vzpostaviti kot "preventiven ukrep“, morali pa bi storiti tudi vse, da do takšnih primerov sploh ne pride. Torej zagotoviti močnejši nadzor Eurostata nad poročanjem o fiskalnih razmerah v posamezni državi. Eurostat bi moral dobiti tudi pooblastila, da lahko preverja podatke, ki jih države pošiljajo. Poleg tega pa bi bilo dobro doseči tudi spremembe v nadzoru finančnih trgov in institucij, "tako bonitetnih agencij, kot tudi s stališča delovanja bančništva,“ je še dejal Gaspari. Poleg tega meni, da bi tudi zasebni sektor moral nositi posledice, ki lahko nastanejo ob krizah.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.