Po besedah ministra za infrastrukturo Jerneja Vrtovca potrebe po električni energiji so in bodo vedno večje: "Veliko stavimo na obnovljive vire, kar je tudi prav. Še vedno pa so obnovljivi viri energije mnogo premalo, potrebujemo dodatne, stabilne alternative. Če želi Slovenija doseči ambiciozni cilj in skladno s podnebno strategijo do leta 2050 postati podnebno nevtralna in na podnebne spremembe odporna družba, so pred nami zelo težke in pomembne odločitve." 

Ena takšnih, morda celo najpomembnejša, je današnja izdaja energetskega dovoljenja za drugi blok JEK v Krškem. Vrtovec pravi, da so naredili prvi in nadvse pomemben korak, da se postopki lahko začnejo, a opozarja, da to še ne pomeni dokončne odločitve za samoinvesticijo. "Gre za odločbo, na podlagi katere družba Gen lahko začne z vsemi potrebnimi postopki, zlasti s postopki umeščanja v prostor."

Minister je render JEK 2 objavil na družbenem omrežju Facebook.

"Z energetskim dovoljenjem odpiramo najširšo možno javno razpravo, ne le na strokovni ravni, pač pa tudi med državljani," je še dejal. Med njo se bo izkazalo, ali se strinjamo in stremimo k istim ciljem – torej k čisti in varni energetski prihodnosti Slovenije. Šele po doseženem družbenem konsenzu bodo sledili nadaljnji postopki, kot so umestitev v prostor, pridobivanje gradbenega dovoljenja, izbor dobavitelja in sama gradnja. "Projekt je preveč pomemben, da bi ga prepustili različnim interesom," je poudaril. Spomnil je na afero z gradnjo šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj in dodal, da je bila ta šola predraga, da bi jo ponovili. 

Na podlagi energetskega dovoljenja se bo nadaljevalo s preverjanjem okoljskih, prostorskih, tehničnih in ekonomskih parametrov, in sicer v okviru priprave državnega prostorskega načrta ter postopkov presoje vplivov na okolje, ugotavljanja čezmejnih vplivov, pridobivanja gradbenega dovoljenja, izbire dobavitelja in zapiranja finančne konstrukcije.

Nanizal je glavne mejnike projekta, to so začetek umeščanja v prostor, doseganje družbenega konsenza v javni razpravi, pridobitev lokacijskih projektnih pogojev, priprava dokumentacije za pridobitev integralnega gradbenega dovoljenja, izbor dobavitelja jedrske elektrarne, investicijska odločitev in podpis pogodbe, licenciranje dizajna izbranega dobavitelja, pridobitev integralnega gradbenega dovoljenja, nato sama gradnja, njen zaključek, pa prevzem opreme in same elektrarne, poizkusno obratovanje in redno obratovanje.

Novšak: Izkušeni smo in pripravljeni tako kadrovsko kot vsebinsko

Generalni direktor družbe GEN energija Martin Novšak je pred časom za našo spletno stran spregovoril o načrtih za projekt JEK 2. Povedal je, da bi od zelene luči države do vključitve JEK 2 v omrežje minilo kar nekaj časa. "Po resni odločitvi države bi po naših ocenah trajalo pet let, da dobimo gradbeno dovoljenje oziroma pridemo do trenutka, ko bomo zapičili lopato. Potem pa bi naslednjih pet let potekala gradnja. Se pravi – najhitreje, kar je mogoče, je deset let. Tako večinoma kaže tudi praksa iz tujine. Tudi v državah, kjer sta bili jasna politična volja in sprejeta zakonodaja, ni šlo hitreje, saj je treba izpeljati ogromno postopkov, sprejeti ogromno odločitev," je dejal.

Danes je Novšak povedal, da so opravili vrsto študij, ki so pokazale, da je JEK 2 potreben, tehnično in tehnološko izvedljiv, da na najbolj učinkovit način odgovarja na energetsko trilemo – zanesljivost dobave, okoljska sprejemljivost in tudi ekonomika ter konkurenčnost. "Odgovarja na to, da Slovenijo učinkovito prestavimo v t. i. zeleno preobrazbo elektroenergetike, ki ima vpliv na ostale sektorje – toplota, transport." Po njegovih besedah so v GEN pripravljeni tako kadrovsko kot vsebinsko in so izkušeni, da lahko ta projekt vodijo na gospodaren in transparenten način ter tak način, ki bo zagotovil tudi širšo podporo javnosti. 

Tudi on je dejal, da gre za pomemben korak v procesu. "Je pomembna odgovornost za nas, da nadaljujemo s procesi, je pa samo začetek procesa, odločanja in priprave tistih strokovnih podlag, ki bodo potrebne v nadaljnjih korakih." Obljubil je, da bodo odprti za široko javnost in bodo delovali transparentno, kot so do zdaj.

Novšak je dejal tudi, da želijo izbrati najnovejše, a preizkušene tehnologije, omenjeni tipi reaktorja po svetu izkazujejo največjo varnost. Investicijo bi financirali z lastnimi viri, morebitnimi soinvestitorji, izdajo obveznic in posojili, morebiti tudi z evropskimi viri. Novšak si želi, da bi postopke za odločitev - med drugim umeščanje v prostor, presojo vplivov, investicijsko odločitev - izpeljali čim prej; po optimističnem scenariju bi lahko do odločitve prišli v petih letih, nato pa v nadaljnjih petih letih blok zgradili. "Ampak to je res ambiciozen cilj za to, da pomagamo Sloveniji, slovenskemu gospodarstvu in slovenskim potrošnikom," je dodal.

Kaj piše v energetskem dovoljenju?

Lokacija JEK 2 je usklajena s trenutno veljavnim Občinskim prostorskim načrtom Občine Krško, v katerem piše, da je predmetno območje opredeljeno kot območje energetske infrastrukture v občini Krško. Ker se bo elektrarna umeščala v prostor po postopku državnega prostorskega načrta, bo natančna lokacija proizvodnega objekta lahko določena in potrjena šele s sprejemom državnega prostorskega načrta. 

Tehnični podatki JEK 2 so naslednji: gre za jedrsko elektrarno s tlačnim lahkovodnim tipom reaktorja (PWR). Skupna električna moč na pragu bo 1.100 megavatov s toleranco plus/minus 10 odstotkov. Število in moč posameznih enot: 1 x 1.100 megavatov z enako toleranco. Letno bo proizvedla 8.800 gigavatnih ur električne energije, dnevno 24,10, urno pa eno. Skupni izkoristek bo okrog 35 odstotkov. 

Osnovno gorivo bodo predstavljali gorivni elementi, v katerih se nahaja uranov dioksid (UO2), z obogatitvijo urana od 4 do 5 odstotkov. Osnovno gorivo sestavljajo gorivni elementi, kot so gorivne palice, v katerih so sintrane tabletke UO2. Kot alternativno gorivo bo možno koristiti tudi predelane že uporabljene gorivne elemente (MOX-gorivo), polnjene z uporabo recikliranega uporabljenega in svežega goriva. MOX-gorivo vsebuje mešanico urana in plutonija (U-Pu)O2. Predvideva se možnost uporabe MOX-goriva v deležu od 0 do 30 odstotkov celotne količine goriva v reaktorju. Rezervno gorivo ni predvideno. 

Natančen obseg sodelovanja proizvodnega objekta bo določen naknadno v sodelovanju s sistemskim operaterjem električne energije. 

Predvidena življenjska doba JEK 2 bo znašala 60 let, potem bo razgrajena. V skladu s predpisi o graditvi objektov je treba izdelati projekt razgradnje JEK 2 in načrt gospodarjenja z odpadki v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z radioaktivnimi odpadki, nevarnimi odpadki in gradbenimi odpadki, ter izdelati dokumentacijo za njihovo odstranitev in dolgotrajno deponiranje. Postopek razgradnje oziroma možni načini razgradnje in roki bodo določeni v programu razgradnje, ki bo del varnostnega poročila jedrskega objekta, in jih bo potrdila pristojna Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost. 

Po besedah Vrtovca gre za najboljši tehnologijo, ki jo premoremo ta trenutek. "To je varna, zanesljiva, CO2 nevtralna tehnologija. Imamo znanje, strokovnjake, ljudi, izkušnje, da smo pri uporabi jedrske energije lahko med najboljšimi na svetu – da je ta varna, učinkovita in zanesljiva," je še dodal.

Kdaj bi lahko prišli do končne odločitve, še ni znano - to bo med drugim odvisno od umeščanja v prostor, je še dejal minister. O morebitnem referendumu o tem vprašanju, o katerem je nedavno govoril tudi predsednik republike Borut Pahor, Vrtovec pravi, da "trenutno ni nobene predispozicije, da bi hiteli do tega" - današnja odločitev pomeni le, da lahko Gen energija nadaljuje s prvimi postopki. "Če pa bo javnost to želela, sem prepričan, da ni nobene težave, da se državljanke in državljani o tem ne bi izjasnili," je dejal. Ocenil je, da bi bili glede na dobre izkušnje s prvim blokom ljudje rešitvi naklonjeni.

Kakšna bo višina investicije, še ne morejo govoriti; odvisna bo med drugim od investicijskega načrta, razpisa in tehnologije. O morebitnem posebnem zakonu je dejal, da je možnosti vodenja investicije več, morebitni zakon pa da bi pospešil postopke.

Velik in tehnološko zapleten energetski projekt

JEK 2 se bo umeščal v prostor po postopku državnega prostorskega načrta, za kar je investitor dolžan na ministrstvo, pristojno za energijo, podati dokumentirano pobudo za pričetek izdelave državnega prostorskega načrta. V konkretnem primeru gre za tako velik in tehnološko zapleten energetski projekt, da je nemogoče določno oziroma realno napovedati trajanje posamezne faze oziroma trajanje posameznega postopka, zato konkretni roki za izvedbo posameznih dejanj pri izvedbi predmetnega energetskega projekta ne morejo biti opredeljeni s tem energetskim dovoljenjem. Investitor je dolžan ministrstvu, pristojnemu za energijo, v vednost posredovati gradbeno in uporabno dovoljenje v roku 15 dni od pravnomočnosti. 

Eden od ukrepov, ki prispeva k doseganju ciljev energetske politike, je zanesljiva proizvodnja električne energije, prav tako tudi uporaba odpadne toplote za daljinsko ogrevanje, kar predstavlja izvedba nameravanega energetskega projekta. 

Kako je potekal postopek?

Iz 52. člena Energetskega zakona izhaja, da mora investitor za gradnjo objektov za proizvodnjo elektrike nazivne električne moči, večje od 1 MW, ki so priključeni na javno omrežje, pred pričetkom gradnje imeti dokončno energetsko dovoljenje, ki ga izda minister, pristojen za energijo. V Pravilniku pa so podrobneje določeni pogoji in merila za izdajo energetskega dovoljenja. 

Investitor GEN energija iz Krškega je z vlogo 31. januarja 2020 zaprosil za izdajo energetskega dovoljenja za energetski projekt "Jedrska elektrarna Krško 2". Skladno s pozivom k dopolnitvi vloge in na podlagi ustne obravnave z dne 22. septembra 2020 je bil pozvan k dopolnitvi svoje vloge, ki jo je 20. februarja 2020, 30. novembra 2020, 20. januarja 2021 in 1. aprila 2021 pravočasno dopolnil, zato mu je ministrstvo zdaj izdalo energetsko dovoljenje.

Slovenija načrtuje dolgoročno rabo jedrske energije

Kot je znano, si je Slovenija z Resolucijo o Dolgoročni podnebni strategiji Slovenije 2050, ki jo je državni zbor sprejel 13. julija 2021, zastavila jasen cilj, in sicer da do leta 2050 doseže neto ničelne emisije oziroma podnebno nevtralnost. S tem podnebna strategija drugim sektorjem in njihovim sektorskim politikam postavlja cilj doseganja skupnih neto ničelnih emisij do leta 2050. Postavlja tudi strateške sektorske cilje za leti 2040 in 2050, ki jih morajo posamezni sektorji dosledno upoštevati ter vgraditi v svoje sektorske dokumente in načrte. 

V delu, ki se nanaša na oskrbo z energijo, jasno poudarja, da Slovenija na področju jedrske energije načrtuje dolgoročno rabo jedrske energije ter v ta namen izvede vse upravne postopke, med katere sodi tudi izdaja tega energetskega dovoljenja, in pripravi dokumentacijo za investicijsko odločanje.