Glavni prispevek k okrog 600 milijonov tolarjev boljšemu poslovnemu izidu kot v letu 2002 uprava Geoplina pripisuje rekordni prodaji zemeljskega plina, ki je presegla 1,1 milijarde kubičnih metrov.
Poleg večje prodaje zemeljskega plina nekaterim domačim kupcem so v Geoplinu, ki ima približno 150 zaposlenih, lani zabeležili tudi povečan tranzit zemeljskega plina - skupna količina je dosegla skoraj 1,7 milijarde kubičnih metrov -, ki je, poleg s severa in zahoda za Hrvaško, potekal tudi iz Avstrije v Italijo. "V tranzitu imamo vsako leto več partnerjev, imeli pa bi jih lahko še več, če bi slovenski plinovodni sistem omogočal več prostih kapacitet," je dejal glavni direktor Geoplina Janez Možina. Ta hip imajo pet pogodb za tranzit zemeljskega plina, in sicer za tri italijanske partnerje tranzitirajo plin od avstrijske do italijanske meje, že nekaj deset let ga tranzitirajo za hrvaško Ino od avstrijske do hrvaške meje, v zadnjih letih pa tudi od italijanske do hrvaške meje. Večje tranzitne zmogljivosti naj bi po napovedi Možine dosegli tudi z načrtovanimi vlaganji v slovensko plinovodno omrežje v prihodnjih letih.
Leta 2000 je prodaja zemeljskega plina v Sloveniji prvič presegla eno milijardo kubičnih metrov. Občutno rast prodaje v letu 2003 - čisti prihodki od prodaje so dosegli 51,2 milijardi tolarjev -, v Geoplinu pojasnjujejo z dejstvom, da je lendavska družba za proizvodnjo metanola Nafta Petrokem obratovala s polnimi zmogljivostmi vse leto in zabeležila rekordni odjem zemeljskega plina. Poleg tega je bilo prvo četrtletje dokaj hladno in lokalni distributerji, ki prodajajo plin za ogrevanje, so imeli zelo visoke rasti porabe. Na področju industrije po razlagi vodstva Geoplina ni bilo bistvenih premikov pri prodaji zemeljskega plina, razen Termoelektrarne Brestanica, ki je lani porabila približno štirikrat več kot predhodna leta, ko je poraba dosegala od sedem do osem milijonov kubičnih metrov.
