'Glavna težava v prihodnjem letu bo Francija'

Glavna težava v območju evra bo prihodnje leto Francija, ki bo zelo verjetno izgubila najvišjo bonitetno oceno AAA, je danes ocenil Robert Senz iz družbe za upravljanje Raiffeisen Capital Management. V družbi pričakujejo, da bo ECB prisiljena v vlogo posojilodajalca v skrajni sili, razplet krize pa bo odvisen od modrosti politikov. Po Senzovih besedah so vlagatelji predolgo verjeli politikom, da bodo spoštovali pakt o stabilnosti in rasti, ki naj bi zagotavljal javnofinančno disciplino in stabilnost območja evra.

V času konjunkture se je zdelo, da evropska gospodarska in denarna unija kljub dejstvu, da ne izpolnjuje pogojev za optimalno valutno območje, vseeno deluje. Težave v institucionalni strukturi evrskega območja je razkrila šele svetovna finančna in gospodarska kriza.

Po letih zbliževanja cen zadolževanja članic območja evra, ki se je v letih od 2001 do 2008 ustalila na zelo nizkih ravneh, je kriza in posledično poslabšanje javnofinančnih kazalcev pripeljala do pravega kaosa na trgu državnega dolga v območju skupne valute.

Medtem ko je sodeč po ceni zavarovanja za državni dolg (CDS) verjetnost delne nezmožnosti plačila za Grčijo in Portugalsko že tako blizu 100 odstotkov, pa se je v zadnjem času povečala tudi za Italijo (44 odstotkov) in Španijo (38 odstotkov).

Na trgu državnih obveznic članic območja evra tako vlada izjemna raven negotovosti, ki odvrača vlagatelje, še posebej tiste iz azijskih držav, ki iščejo naložbene priložnosti. Prihaja tudi do erozije klasične investicijske baze za državne obveznice članic območja evra, ki so dolgo veljale za zelo varno naložbo. Članice območja evra tako vse težje prihajajo do novih finančnih sredstev in refinancirajo svoje obveznosti. Kriza ogroža že tudi Nemčijo.

Zakaj Francija?

Bonitetna ocena Francije je ogrožena, pa čeprav je Francija močno gospodarstvo in glede zadolženosti ne odstopa močno od Nemčije. Vseeno pa so francoski gospodarski temelji šibkejši, kar se kaže v višji brezposelnosti mladih, togem trgu dela, višji rasti stroškov dela in slabšem plačilnobilančnem položaju.

Senz je na današnjem srečanju z novinarji v Ljubljani dejal, da politiki v območju evra zaenkrat še ne ponujajo zadovoljivih odgovorov na krizo in bil bi zelo presenečen, če bi se to zgodilo.

V luči tega bo po njegovih besedah ključna vloga Evropske centralne banke (ECB), ki naj bi ključno obrestno mero spustila močno pod raven enega odstotka, ob tem pa naj bi bila tudi prisiljena v neomejene odkupe državnih obveznic članic območja evra oziroma v vlogo posojilodajalca v skrajni sili. Pri tem naj bi svojo pomoč pogojevale z izvedbo varčevalnih ukrepov in reform. A samo to ne bo dovolj, saj ECB ne more razrešiti institucionalnih in strukturnih pomanjkljivosti območja evra. To je naloga politike in če uspe državam prepričati trge, da bodo stabilizirale javne finance in pognale rast, je videti luč na koncu predora. Samo ukrepanje ECB pa bi na kratki rok prineslo olajšanje na trg državnih obveznic, a na daljši rok povečalo gospodarska in finančna tveganja.

Pravi odgovor bi po Senzovih besedah sicer predstavljala fiskalna unija, a ob tem ne verjame, da bodo države evrskega območja naredile pogumne korake v tej smeri.

Tudi v Raiffeisen Capital Management v prihodnjih četrtletjih vidijo možnost recesije, v vsakem primeru pa naj bi naslednje leto minilo v znamenju nizke rasti ter deflacijskih trendov.