Po srečanju je vladno stališče predstavil minister za delo Luka Mesec. Dejal je, da so vsi partnerji k pogovorom pristopili konstruktivno in da so prišli do operativnih dogovorov in predlogov. "Dialog se po več mesecih obuja," je dejal. Oblikovali so sicer neformalni kolegij ESS, ki bo oblikoval protokol sodelovanja in prednostne vsebine, ki jih bo v prihodnje obravnaval svet. "Cilj je, da ESS oživimo v maju," je dejal Mesec, ki si bo, kot je dejal, kot mediator prizadeval, da bi se to zgodilo že prej.
Glavni temi maja bosta pokojninska in davčna reforma. Mesec je povedal, da si bodo v prihodnje prizadevali, da se bodo pogovarjali o izhodiščih in ne, ko je zakon že spisan, da se "pogovorimo o vsebini, ki jo mora zakon vsebovati".
"Z 99 odstotno gotovostjo lahko rečem, da bodo izhodišča za pokojninsko reformo na vladi že jutri," je napovedal. Kakšna so izhodišča, Mesec danes ni želel razkriti. Reforma bo sicer deležna polletnega socialnega dialoga in javne razprave, nato sledi parlamentarna procedura.
Predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek je sicer dejal, da trenutno "ESS ne deluje". Po njegovem mnenju je srečanje sicer bilo konstruktivno, da pa si ne predstavlja, da zakonskih predlogov v prihodnje ne bi usklajevali s svetom. "Socialni dialog je večji od posameznih organizacij in posameznih interesov," je dejal in dodal, da jih čaka več predlogov, vsakršno odlašanje pa pomeni manj časa za usklajevanje stališč.
Predsednik Obrtno podjetniške zbornice Blaž Cvar je po srečanju povedal, da delodajalci na področju zahtev, zaradi katerih so iz ESS izstopili, niso zaznali napredka. "Določiti moramo protokol, po katerem se bo socialni dialog obudil," je dejal in pozdravil oblikovanje ožje skupine, ki se bo s tem ukvarjala. Zanje so najbolj pomembni zakoni, "ki so se sprejemali pod kršitvijo v ESS." Ko se socialni dialog obudi, pričakujejo, da bodo te zakone znova obravnavali, gre predvsem za zakon o dolgotrajni oskrbi, zakon o čezmejnem izvajanju storitev in o evidentiranju delovnega časa, vendar se vsebinsko o teh zakonih danes niso pogovarjali.
Predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič je izpostavila še, da so se vsi strinjali, da je ESS pomembna institucija in da bi bilo nesprejemljivo, da bi zgolj zaradi interesov ene od strani prenehal delovati. Po seji bodo prejeli normativni program vlade, je še povedala.
Namen srečanja
Golob si želi, da bi socialni partnerji ponovno vzpostavili celovito delovanje ESS, saj so pred Slovenijo izzivi in odločitve, ki jih je treba sprejeti skupaj s socialnimi partnerji, je že pretekli teden povedal podpredsednik vlade Matej Arčon.
"Namen srečanja je proslavljanje, namesto resno pogajanje"
Prisotnost delodajalcev na srečanju je bila sicer še v ponedeljek negotova. Izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) za socialni dialog Mitja Gorenšček je namreč na srečanju z novinarji ocenil, da je namen srečanja "bolj proslavljanje obletnice delovanja ESS kot pa resno pogajanje o tem, kako ponovno vzpostaviti socialni dialog". "Mi menimo, da ni kaj proslavljati, ti dnevi so dnevi obžalovanja, da nismo sposobni preseči razlik," je podčrtal.
Ponovil je, da so delodajalci socialni dialog julija lani zamrznili zaradi "grobih kršitev pravil ESS" in da njihova zahteva, da se podpiše protokol o pravilih sveta in enakovredni obravnavi, ni bila nikoli izpolnjena. Prav tako rezultata nista prinesli delovni skupini za spremembe Zakona o evidencah delovnega časa in na področju davkov, je dodal.

V ponedeljek zvečer je nato Gorenšček za STA povedal, da se bo delodajalska stran današnjega srečanja vendarle udeležila.
V četrtek, 25. aprila, bo minilo 30 let od ustanovitve ESS. Na splošno velja, da je ESS bistveno prispeval k uspešni implementaciji ekonomskih in socialnih reform v procesu tranzicije, prav tako je bil pomemben dejavnik v procesu vključevanja v EU in v mednarodni ekonomski prostor. Prispeval je h krepitvi socialne pravičnosti in socialnega miru, ki sta ključna za socialno-ekonomski razvoj države.
KOMENTARJI (44)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.