Gozd spremenili v 330 hektarjev blata: Google za AI posekal 250.000 dreves

Za visoko žično ograjo v bližini finskega mesta Muhos se razprostira območje, ki je bilo še pred nekaj meseci poraščeno z gozdom. Danes tam skoraj ni več sledu o drevesih. Ostali so blato, luže, izruvane korenine in razbrazdana zemlja.

Po poročanju britanskega Guardiana je Google na približno 330 hektarjih zemljišča posekal okoli 250.000 dreves. Pri pripravi območja za gradnjo podatkovnega centra so odstranili celo zgornjo plast zemlje.

Domačini opozarjajo, da z območja odteka rjava voda v potok, ki se izliva v reko Oulujoki. "Kar ne konča se. Kar traja in traja," je ob ogledu posnetkov nekdanjega gozda dejala ekologinja Mari Annala iz Finskega združenja za varstvo narave (SLL).

Finski organ za dovoljenja in nadzor (LVV) je v začetku oktobra Googlu odredil začasno ustavitev del na dveh lokacijah - v Muhosu in približno 100 kilometrov oddaljenem Otanmakiju.

Razlog je bila sečnja gozdov, izvedena brez predhodno opravljenih zahtevanih presoj vplivov na okolje.

Po ocenah ekologinje so v Otanmakiju posekali še približno 150.000 dreves. Skupaj bi tako lahko na obeh območjih izginilo okoli 400.000 dreves.

Google se je za posege opravičil. Vodja njegovega poslovanja na Finskem Antti Jarvinen je pojasnil, da je podjetje ravnalo na podlagi takratnega razumevanja zakonodaje.

Toda po navedbah okoljevarstvenikov je bil obseg posegov izjemen. Predsednica Finskega združenja za varstvo narave Hanna Halmeenpa je povedala, da sprva sploh ni mogla verjeti, kaj se je zgodilo. "Še nikoli nisem slišala, da bi katero podjetje na Finskem storilo kaj takšnega," je dejala. Po njenem je podjetje izkoristilo sistem, ki v veliki meri temelji na zaupanju.

"Kupili so ogromno zemljišče in preprosto začeli sekati. Kar tako. To je čista aroganca," je bila kritična.

Obe lokaciji sta del Googlovega približno 13 milijard evrov vrednega projekta razvoja infrastrukture za umetno inteligenco na Finskem. Gre za največjo tovrstno naložbo v zgodovini države.

Finska je za tehnološka podjetja privlačna zaradi hladnega podnebja, ki omogoča zmanjševanje stroškov hlajenja podatkovnih centrov, razpoložljivih zemljišč ter razmeroma stabilnih geoloških in geopolitičnih razmer.

Po navedbah Guardiana je trenutno po državi v različnih fazah načrtovanja kar 145 novih podatkovnih centrov.

Finska vlada je velike tehnološke naložbe doslej spodbujala. Premier Petteri Orpo je ob predstavitvi Googlovih načrtov septembra poudaril, da je privabljanje investicij ena najpomembnejših prednostnih nalog države. Ocenil je, da gospodarske koristi podatkovne ekonomije močno presegajo neposredne investicije.

Toda razkritje nezakonite sečnje je sprožilo razpravo o tem, kakšno ceno za takšne projekte plačujejo lokalne skupnosti in okolje. Orpo je dogajanje v Muhosu pozneje označil za hladen tuš.

Razprava ni omejena zgolj na varstvo narave. Pojavljajo se tudi vprašanja, koliko električne energije bodo porabili novi podatkovni centri, kako bi to lahko vplivalo na cene za gospodinjstva in koliko gospodarskih koristi bodo dejansko ustvarili za Finsko.

Profesor računalništva na Univerzi v Helsinkih Jussi Kangasharju je do koristi precej skeptičen. Po njegovih besedah podatkovni centri ustvarijo omejeno število delovnih mest, njihov prispevek k nacionalnemu gospodarstvu pa je lahko majhen.v"To so mednarodna podjetja, ki služijo mednarodnim strankam. Na Finskem plačajo zelo malo davka od dohodkov pravnih oseb," je pojasnil. Ocenjuje, da imajo od podatkovnih centrov največ koristi njihovi upravljavci.

Drugače razmišljajo nekateri lokalni prebivalci in predstavniki občin, ki v projektih vidijo možnost novih zaposlitev in dodatnih prihodkov od zemljiških davkov.

Vprašanje je še posebej pomembno za manjše kraje, ki se soočajo s staranjem prebivalstva in odseljevanjem mladih.

V Otanmakiju prebivalci posledice posegov občutijo tudi v vsakdanjem življenju. Anni Ranta, katere družina tam živi že več generacij, je za Guardian povedala, da so se po poseku gozda v vasi začeli pojavljati volkovi.

"Volkovi so prihajali v vas, ker so se divje živali umaknile iz gozda," je dejala.

Skrbi jo tudi hrup, ki ga prinašajo gradbena dela. Zaradi trde kamnite podlage se zvok po njenih besedah močno širi.

Nasprotovanje projektu je tako veliko, da razmišlja celo o selitvi. Njen oče Pentti Korhonen, upokojeni vodnik po divjini, je opozoril, da je voda v bližnjem potoku po poseku gozda postala rjava.

Biolog Vesa Hyyrylanen iz lokalnega združenja za varstvo narave pa je opozoril, da so posegi pregnali tudi triprste detle, ki so gnezdili na območju. "Sprašujem se, zakaj moramo žrtvovati toliko svoje narave. Vse preveč zlahka prepustijo," je dejal.

Dogajanje je sprožilo tudi širši odziv finske javnosti. Več kot 93.000 ljudi je podpisalo peticijo, ki zahteva strožjo regulacijo podatkovnih centrov in uvedbo posebnega nadomestila za lokalne skupnosti zaradi okoljske škode. Del strokovne javnosti predlaga tudi vzpostavitev osrednjega državnega organa, ki bi usklajeval umeščanje podatkovnih centrov v prostor. Trenutno imajo pri odločanju pomembno vlogo občine, ki lahko zaradi pričakovanih gospodarskih koristi dajejo prednost hitri izvedbi projektov.

Google je sporočil, da si prizadeva zaščititi kakovost vode na območju Muhosa in da namerava drevesa ponovno zasaditi na približno 130 hektarjih zemljišča. 

Okoljevarstveniki ocenjujejo, da je takšen obseg pogozdovanja glede na povzročeno škodo nezadosten.