Gopodinjstva manj trošijo

Medtem ko je imela Slovenija v drugem letošnjem četrtletju rahlo rast bruto domačega proizvoda (BDP), kazalci gospodarske aktivnosti pa so se na sicer nizki ravni stabilizirali, so se razmere na trgu dela še dodatno poslabšale, v avgustovski številki Ekonomskega ogledala ugotavlja Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Število delovno aktivnih se je v primerjavi s prvim četrtletjem zmanjšalo za 0,9 odstotka, glede na enako obdobje lani pa je bilo nižje za 2,1 odstotka. "Število registriranih brezposelnih je avgusta znašalo 88.106 oseb, kar je skoraj polovico več kot v enakem mesecu lani," ugotavljajo na Umarju.

Povprečna bruto plača se je v drugem četrtletju nominalno povečala za en odstotek v primerjavi s prvim, na medletni ravni pa je bila višja za 4,6 odstotka. Od tega je bila bruto plača v zasebnem sektorju višja za 1,6 odstotka, v javnem pa za 11,4 odstotka.

Kot navajajo na Umarju, razkorak med rastjo plač v javnem in zasebnem sektorju ostaja visok, medletna rast plač v obeh sektorjih pa je tudi višja od rasti produktivnosti dela.

Nižji izvoz in investicije

Kljub rasti BDP so medletni kazalniki aktivnosti v drugem četrtletju ostali precej nižji kot v enakem lanskem obdobju. Negativni učinki mednarodne finančne krize so se odrazili predvsem na izvozu in investicijah v osnovna sredstva, kjer podjetja še vedno omejuje tudi nizka kreditna aktivnost, ki je dosegla le približno desetino lanske.

Izvoz je v drugem tromesečju upadel za 21,3 odstotka, a je bil upad uvoza – znašal je 24,8 odstotka – še večji, tako da je bil prispevek salda menjave s tujino ponovno pozitiven. Nižje investicije v osnovna sredstva (za 27,3 odstotka) so bile posledica nižje izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti, ki je sledila upadu naročil, deloma pa tudi zaostrenim pogojem financiranja in umirjanja cikla v infrastrukturnih investicijah.
Podobno kot v prvem četrtletju je bil izrazit tudi negativni prispevek zalog k rasti BDP (-3,7 odstotne točke).

Poleg nadaljevanja relativno slabih gospodarskih gibanj v tujini na nizko aktivnost v Sloveniji vse pomembneje vplivajo tudi domači dejavniki. Neto kreditna aktivnost domačih bank se je julija rahlo okrepila in znašala 217,1 milijona evrov, kar je predstavljalo skoraj tretjino vseh letošnjih neto tokov kreditov, kljub temu pa ostaja precej skromnejša kot v preteklih letih.

Povečano zadolževanje gospodinjstev

Poleg tega je krepitev kreditne aktivnosti predvsem posledica povečanega zadolževanja gospodinjstev, ki je deloma sezonske narave, neto tok kreditov podjetjem in nefinančnih institucij pa ostaja skromen, in sicer 50,7 milijona evrov.

Na nekoliko višjo julijsko kreditno aktivnost je verjetno vplivalo tudi dejstvo, da se je velik del vlog države prenesel med dolgoročne depozite. Podjetja so se tako v prvih sedmih mesecih letos pri domačih bankah neto zadolžila le za približno 10 odstotkov, prebivalstvo pa za slabo tretjino zneska iz enakega obdobja lani.

Gibanje cen komunalnih storitev

V tokratnem Ekonomskem ogledalu Umar med drugim predstavlja tudi oblikovanje in gibanje cen komunalnih storitev v Sloveniji. Vlada je namreč julija odstopila od nadzora cen komunalnih storitev in ga prenesla v pristojnost lokalnih skupnosti.

"Nadzor komunalnih cen je v državah EU urejen na različne načine, ponekod je tudi v pristojnosti lokalnih skupnosti, pri čemer so vpeljani mehanizmi njihove regulacije ali organi, ki spremljajo ustreznost oblikovanja cen. Ker v Sloveniji ne obstaja model, ki bo omogočal oblikovanje referenčnih cen komunalnih storitev, vzpostavljena pa ni niti vezava cen na določen obseg storitve, bo težko zagotoviti učinkovito izvajanje teh storitev, posledično pa lahko v naslednjih mesecih pričakujemo tudi večje korekcije teh cen," so še pojasnili na Umarju.