Koliko bi odšteli za gorivo, če Bruselj prikima nižjim trošarinam?

Sinoči, nekaj ur pred novo – za dizel – rekordno podražitvijo, je bila bencinska črpalka polna avtomobilov. A koliko dražje bo še gorivo? V zadnjem letu dni za liter bencina odštejemo skoraj petino več, liter dizla je dražji za tretjino, kurilnega olja pa za polovico.

"Tukaj ne gre čisto zamenjevati ene stvari za drugo, ker gre za globalno pomanjkanje dizla. Razlika med ceno surove nafte in dizlom je najvišja doslej in zato imamo takšne probleme s cenami goriv praktično povsod. Če gledamo, kaj se dogaja ta teden na trgih, se zdi, da če ne bo kakšnega novega ukrepa s strani vlade, bi lahko naslednji torek bile cene še višje. Se je pa treba zavedati, da ima slovenska država, podobno kot ostale evropske države, kar zvezane roke," pravi Jure Ugovšek, urednik in analitik Financ.

Kar je včeraj priznal tudi infrastrukturni minister Jernej Vrtovec. Kot je dejal: "A veste, da se počutiš popolnoma nemočnega, ker nimaš kaj narediti. Kar lahko naredimo zdaj, je zniževanje trošarin, ampak za to pa potrebujemo soglasje Evropske komisije."

A predvolilne napovedi so bile bolj velikopotezne. Vrtovec je obljubljal: "Samo zniževanje trošarin se pa bojim, da bo mnogo premalo. Če bo ta zgodba trajala dlje kot 100 dni na Bližnjem vzhodu, pa je zelo pomembna ena stvar, in sicer tudi blokade cen pri naftnih trgovcih."

Da preučujejo vse možnosti blaženja visokih cen, odgovarjajo z ministrstva. Medtem pa jim svoje rešitve ponuja opozicija – znižanje marž trgovcev, ki so jih ob prevzemu oblasti dvignili na rekordno raven – 11,5 centa na liter.

Da marža predstavlja majhen delež končne cene, zato zniževanje ni nujno učinkovit ukrep, odgovarjajo z ministrstva in dodajajo, da je 11 centov in pol zgornja meja, kar pomeni, da lahko trgovci določijo tudi nižjo maržo. Da Petrol nima pristojnosti določanja lastne prodajne marže in da to z uredbo določa vlada, medtem odgovarja največji trgovec naftnih derivatov in dodaja, da bi nižje marže lahko vplivale na zagotavljanje stabilne ter zanesljive oskrbe trga.

Kaj pa še ena od predvolilnih računic z desne, naj vladajoči 22-odstotni DDV obračunajo le na nabavno ceno, ne pa tudi na trošarino, maržo in ostale dajatve? Stevanović takrat: "In to znižan DDV na 16 %. Mi zdaj v tem momentu pridemo po našem programu na 1,10 evra na liter nafte. Se pravi, obstajajo rešitve in to čez noč."

Ugovšek pri tem poudarja, da vlada sama od sebe, brez odobritve s strani Bruslja, ne more narediti ničesar. Kdaj bo Bruselj odločal o pobudi za nižje trošarine, pa še ni jasno.

V opoziciji torej vztrajajo, znižajte maržo, trgovci imajo tako ali tako rekordne dobičke. V koaliciji pa: to znižanje bi na končno ceno vplivalo le minimalno. Kdo ima prav? Ena prvih potez Janševe vlade je res bila, da so z uredbo marže trgovcev dvignili na rekordno raven. Junija so jih dvignili pri dizlu za kar 17 odstotkov – na 11,5 centa. Torej, pri polnjenju 50-litrskega rezervoarja dizelskega avtomobila danes slabih šest evrov odpade za maržo. Prej je marža za liter dizla znašala slabih deset centov brez DDV, kar je pri 50-litrskem rezervoarju zneslo slabih pet evrov. Nekaj več kot 80 centov več kot pred pol leta. Za povprečnega voznika je razlika torej razmeroma zanemarljiva.

Čakamo pa še na odločitev Bruslja, ali nam bodo dovolili znižati trošarine. Koliko manj bi vozniki plačevali, če nam prikimajo? Pri nas je trošarina trenutno določena pri 33 centih za liter, kar je tudi minimum po evropski zakonodaji. Pri 50-litrskem rezervoarju to predstavlja dobrih 16 evrov celotne cene. Zaprosili smo, da bi trošarino po potrebi lahko znižali vse do 10,5 centa na liter. Trošarina bi pri 50-litrskem rezervoarju v tem primeru znašala le še dobrih pet evrov, kar pa se že precej pozna, v denarnicah bi nam pri vsakem točenju goriva torej lahko ostalo nekaj več kot 10 evrov več. Na Hrvaškem, ki jim je Bruselj, spomnimo, že dovolil znižanje trošarine, je trenutno omejena na 26 centov. Pri nas se pričakuje veliko bolj drastičen poseg v trošarino.