Gospo Vilmo prosijo za pohane šnite iz otroštva

"Med epidemijo koronavirusa se je za turistične kmetije zelo veliko spremenilo. Poskočilo je število domačih, slovenskih gostov. Pred tem nismo bili tako zanimivi, saj smo bili preblizu, dopustovalo se je drugje," novopečeni predsednik Združenja turističnih kmetij Jože Soklič pravi, da so bili turistični boni dobra poteza odločevalcev. "Boni so podeželje približali turističnim uporabnikom, ki so nato ugotovili, da tam niti ni tako slabo."

Pojasni, da se je precejšnji odstotek gostov vrnil tudi po končani pandemiji in preteku bonov: "Vsaj tistih, ki so videli nek velik potencial in smisel tega dopustovanja. Tako da je zdaj veliko večje povpraševanje in zanimanje domačih gostov." Na kmetijah v bližini večjih turističnih krajev pa po njegovih besedah še vedno prevladujejo tuji gostje.

Sam ima svojo kmetijo v bližini Bleda, njegova družina se s tem ukvarja že 40 let. "Prednost samega Bleda je bila v preteklosti zelo pomembna, Bled se je drugače polnil, od jezerske sklede proti periferiji. Zdaj pa se ta trend obrača, saj se vidi, da je podeželje vedno bolj zanimivo tudi tujcem. Tam je nek drug mir, drugačno doživetje. Gostje se želijo seznaniti z domačo kulinariko, samim življenjem na kmetiji."

So se pa trendi bivanja vseeno spremenili: "V preteklosti smo imeli zelo dolge termine, od tedna, dveh, tudi treh. Imeli smo 70-odstotni delež stalnih gostov. Z novim načinom prodaje in s sodobnimi tržnimi kanali pa je zdaj postalo vse precej drugače. Vedno več gostov je novih, do nas pridejo preko spletnih platform za rezervacijo namestitev. Pridejo tudi taki, ki za nas še nikoli niso slišali, ampak želijo to poskusiti. So dobro pripravljeni, vedo, kam prihajajo. Prebirajo priporočila in ocene na spletu, so zelo informirani," opiše.

Kot pravi, se cene lahko precej razlikujejo od regije do regije in od kmetije do kmetije: "Ponekod že dosegajo cene najboljših namestitev, hotelov. Nočitev z zajtrkom se začne denimo pri 40 evrih na osebo, lahko pa se povzpne tudi do 80 evrov."

Na kmetih se ne more vedno hiteti

Urška Topolšek Planinšek ima svojo turistično kmetijo na Zreškem Pohorju. Tudi njena družina se s turizmom ukvarja že več kot 30 let. Tudi pri njih so v zadnjih dveh letih bivali večinoma domači gostje, za prihajajočo poletno sezono pa že opažajo rast števila rezervacij iz tujine. "Turizem na podeželju vedno bolj raste. Vse več je povpraševanja po tej obliki dopustovanja. Ljudje vsak dan hitijo. Na kmetih pa ni tako, saj ne more biti tako. Lahko se vržeš na trepalnice, da boš danes pokosil, ampak če bo deževalo, ne boš mogel. In to so take stvari, ki so nas, ki živimo na podeželju, pač naučile, da ne moremo preko vsega, da nekaj dosežemo. Da je narava tista, ki nam res ogromno narekuje," ponazori.

"Gostje uživajo tudi v tem. Da včasih dve uri zgolj sedijo na terasi, pijejo čaj in gledajo, kako se njihovi otroci igrajo z zajčki. In pri tem jim ne gledati pod roke, kako se igrajo, je res neverjetno doživetje tako za starša kot otroka in vso družino," poudari.

Profil gostov se sicer razlikuje glede na sezono in dni bivanja. "Precej je odvisno od letnega časa. Poleti in med počitnicami je na naši kmetiji 90 odstotkov družin, saj smo zelo usmerjeni k družinam z otroki. Pobirajo jajčka, igrajo se z zajčki, ogromno imamo živali, od ovčk, koz, pujsov, kar je za otroka veliko doživetje. Zunaj sezone pa je drugače. Ob koncih tedna pridejo predvsem pari, veliko je Italijanov, ki radi dobro jedo. Vedno več kmetij ima denimo tudi lastne manjše wellnesse, ki pomagajo polniti sobe. Med tednom pa imamo vedno več ljudi, ki pridejo sami. Pridejo zaključit kakšen projekt ali pa pisat knjigo. Kajti na kmetiji je mir, zjutraj se naje, gre na kakšen sprehod, potem pa se zapre v sobo in ustvarja. Veliko ljudi reče, da so v treh dneh tukaj naredili več kot pa doma ali v pisarni v dveh tednih," pove.

Zaželijo si pohane šnite iz otroštva

"Lahko rečem, da je kmetija nadvse primerna za vse, razen morda za najstniške otroke. Iz izkušenj vam lahko povem, da imamo goste, ki so k nam hodili kot otroci s svojimi starši, zdaj pa se vračajo s svojimi otroki. Vmes jih ni bilo, kar je povsem normalno in logično, zdaj pa so se vrnili," pojasni. "Zdi se mi tako lepo, ko rečejo, oh, gospa Vilma – to je moja mama – ali nam boste naredili pohane šnite, saj se spominjam, kako sem jih pri vas za zajtrk jedel še kot otrok," z nasmehom pove. "To so okusi, ki jih kmetija pusti. Pustiš vonj, okus, objem, nasmeh – to otroku ostane," nežno pristavi.

"Včasih poleti nežno spodbudim očete, naj zakurijo ogenj, da si bodo otroci spekli koruzo ali jabolka. Zgodi se, da kdo vseeno kar stoji in čaka, ampak vztrajam, da je on tisti, ki mora zakuriti. Povem mu, da otrok čez 10 ali 15 let ne bo več vedel, da je bil na kmetiji Urška, spominjal pa se bo, da ste vi, njegov ati, zakurili ogenj zanj," pravi. "Kmetija ni polpenzion, ampak je spomin, doživetje, nekaj, kar se mi zdi, da ti res ostane," zaključi. 

Da družina na kmetiji lažje zaživi in preživi

Za razvoj turizma na kmetijah je sredstva sprva namenjalo kmetijsko ministrstvo, kmetje pa so zdaj dosegli, da so lahko tudi turistične kmetije kot nosilci dopolnilne dejavnosti vključene tudi v razpise gospodarskega ministrstva. Lani je bil tako objavljen 69-milijonski razpis za ureditev v objektih, kamor so sodile tudi te kmetije. Kot pravi Soklič, se je kar nekaj fizičnih oseb prijavilo v naložbe namestitev v turističnih kmetijah: "V kmetijstvu je vedno več omejitev, razvoj skorajda ni mogoč, z neko dopolnilno dejavnostjo pa doprinesemo k temu, da družina lažje zaživi in preživi na tej kmetiji."

V zadnjih letih pa so se največje spremembe zgodile na področju trženja in oglaševanja: "Kmetje znamo dobro pogostiti gosta, znamo pridelati in predelati hrano, zmanjka pa nam ravno pri tisti pikici na i – kako to zapakirati in prodati," priznava Topolšek Planinškova. Zato so v združenju začeli razvijati nov pilotni projekt izobraževanja v podporo članom prav v tej smeri, saj mnoge kmetije nimajo dovolj izkušenj v promociji in marketingu. Želijo ozavestiti tako člane kot goste, kaj podeželje sploh ponuja. Prepričani so namreč, da bi se za obisk turističnih kmetij odločilo več ljudi, če bi bolje poznali njihovo ponudbo. "Za marsikaterega tujega gosta niti ni več samoumevno, da zelenjava raste v zemlji," je poudarila.  

Drugi rok razpisa padel v vodo

Ena od tem na torkovi skupščini združenja je bil tudi javni razpis gospodarskega ministrstva. "Drugi rok tega razpisa je bil predviden 27. marca, ampak ker so decembra v prvem roku prejeli ogromno vlog, tega drugega roka zdaj ni bilo razpisanega. Upamo, da bo, če bo ostalo kaj sredstev. Naša pobuda bo šla v tej smeri. Kajti kmetije so šle na razpise, priprava vloge je izjemno zahtevna, kmetije, ki so kandirale za 27. marec, pa so šele približno 10 dni prej izvedele od ministrstva, da tega razpisa ne bo. Stroški za pripravo vloge pa so zelo visoki, govorimo o 10.000, 20.000 evrih, priprava dokumentacije," je pojasnila strokovna sodelavka združenja Renata Kosi. Nov rok je v uradnem listu trenutno določen za 15. september, toda če sredstev ne bo, bo odpadel, opozarjajo v združenju.

Zato si želijo, da bi vsaj tam nekje do junija izvedeli, ali razpis dejansko bo ali ne, da ne bi nastale dodatne finančne obremenitve za kmetije.

 661 turističnih kmetij z nastanitvijo

Združenje turističnih kmetij Slovenije je bilo sicer ustanovljeno konec leta 1997. Skrbi za skupen nastop turističnih kmetij na trgu, razvoj ponudbe, informiranje in usposabljanje nosilcev turistične dejavnosti na kmetijah ter za zastopanje interesov članov na gospodarskem in pravnem področju. Imajo več kot 400 članov. Po podatkih ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano glede kmetij z dopolnilno dejavnostjo 'turizem' je bilo maja lani v Sloveniji 507 izletniških kmetij, 101 vinotoč, 40 osmic, 661 turističnih kmetij z nastanitvijo. Vse te kmetije imajo skupaj 35.937 sedežev in 5.751 ležišč.

"Gostitelji zelo cenijo, če na zajtrk in večerjo pridete ob dogovorjeni uri, če razumete, da na krožniku ne bodo stvari iz trgovine, ampak povečini plodovi z domačega vrta, njive, sadovnjaka in vinograda. Veseli bodo, če v njihovi družbi obiščete hlev in klet, če z njihovo vednostjo krmite domače živali, če racionalno trošite vodo in energijo, če razumete, da internetni signal včasih zataji. Priporočamo, da se z domačimi pogovarjate, vprašajte jih, kam lahko greste sami, kaj in koga lahko obiščete, kaj nabirate in kaj lahko počnejo otroci, če se sami odpravijo naokrog," v združenju nizajo nekaj smernic ob prvem obisku. Kakovost storitev na turističnih kmetijah z nastanitvijo je označena z jabolki, in sicer z eno, dvema, tremi ali štirimi. Več jabolk zagotavlja višjo kakovost in večji obseg storitev.