Gospodarska dejavnost se umirja, smo na pragu recesije?

Podatke o gibanju bruto domačega proizvoda (BDP) je statistični urad objavil v torek. Gospodarska dejavnost se je v tretjem četrtletju medletno realno povečala za 3,4 odstotka, kar je bistveno manj od zadnjih nekaj četrtletij. V drugem četrtletju je bila gospodarska rast v medletni primerjavi 8,3-odstotna, v prvem četrtletju 9,7-odstotna, v zadnjem lanskem trimesečju pa celo 10,5-odstotna. Zaradi močne rasti v prvem polletju pa je bila medletna rast za devet letošnjih mesecev skupaj kljub umiritvi še vedno sedemodstotna.

Bolj zaskrbljujoči so desezonirani podatki, ki poleg letne rasti pokažejo tudi gibanje na četrtletni ravni. Po teh podatkih, ki se uporabljajo za primerjave v EU, je bil BDP v minulem trimesečju za 3,9 odstotka višji kot v enakem lanskem obdobju, hkrati pa za 1,4 odstotka nižji kot v drugem četrtletju letos.

Po letni rasti je bila Slovenija med boljšimi v evrskem območju, po četrtletni primerjavi pa med slabšimi v EU. Večji padec je po do zdaj zbranih podatkih z 1,7 odstotka zabeležila le Latvija. 

Če bo v zadnjem letošnjem trimesečju na četrtletni ravni zabeležen vnovičen padec gospodarske dejavnosti, bo tako že govora o tehnični recesiji v slovenskem gospodarstvu.

Romana Korenič s statističnega urada je na današnji novinarski konferenci opozorila, da je podatkov za zadnje trimesečje za zdaj še premalo za verodostojne napovedi. Prav tako je negotovost, predvsem v zunanjem okolju, po njenih besedah prevelika. Izrazito težko je napovedovati, je dejala. Je pa izpostavila, da je učinek nizke osnove zaradi koronskega šoka, ki je bil v minulih četrtletjih opazen, zdaj izzvenel. Osnove so že bolj naravne, vračamo se k bolj naravni rasti, je dodala.

Umiritev gospodarske dejavnosti v tretjem četrtletju je bila predvsem posledica umiritve domače potrošnje. Ta se je v medletni primerjavi po petih četrtletjih rasti okoli ali več kot 10 odstotkov tokrat povečala le za 2,7 odstotka. Od obeh največjih komponent domače potrošnje se je poraba gospodinjstev povečala za 2,6 odstotka, potem ko je v zadnjih dveh trimesečjih dosegla 12,6 oziroma 19,6 odstotka, ob koncu 2021 pa celo 21,2 odstotka.

Tretje četrtletje zapored so bili, tako Korenič, manjši izdatki za trajne dobrine, kot so avtomobili, pohištvo in večji gospodinjski aparati. V drugih skupinah izdelkov je bilo zaznati rast, a je bila ta zmernejša. Bolj ugodna so gibanja pri storitvah, kjer pa je pomemben delež odigral turizem. Tudi pri investicijski porabi so na statističnem uradu zaznali umirjanje dinamike. V tretjem četrtletju je bilo medletno povečanje bruto investicij v osnovna sredstva 7,1-odstotno, kar je podobno kot v prejšnjem četrtletju, a precej manj kot v drugem polletju lani in ob začetku tega leta.

Pospešek so statistiki zabeležili pri gradbenih investicijah, posebej pri nestanovanjskih naložbah, v ostalih segmentih pa je bilo umirjanje večje, tako pri naložbah podjetij v stroje in opremo kot pri tistih v transportno opremo. 

Zunanja trgovina je medtem tokrat po nekaj četrtletjih negativnega prispevka na rast vplivala pozitivno. Izvoz se je okrepil za 11 odstotkov, kar je največ v tem letu, k temu pa je v poletni turistični sezoni posebej pozitivno prispevala storitvena menjava. Uvoz je narasel za 10,7 odstotka, tako da je saldo menjave k rasti prispeval 0,8 odstotne točke.

Koreničeva je omenila, da so bili v tretjem trimesečju ugodnejši tudi pogoji menjave za izvoznike glede na pretekla tri četrtletja. Cene uvoženih surovin in polizdelkov so bile tako nižje od doseženih cen izdelkov.